Nenavadne fosile je za seboj pustila žival

Skrivnostne, pol milijarde let stare fosile, ki so jih našli v Avstraliji in Rusiji in so veliki od enega centimetra pa do več kot enega metra, so prvič opisali leta 1947. Organizem, ki jih je za seboj v kamnu pustil odtis, podoben listu, so imenovali dickinsonia. A za kakšen organizem gre?

Paleontologi se zaradi nenavadnih oblik niso mogli poenotiti, ali gre za žival, rastlino, lišaj, ogromne protiste, ali kakšno vrsto, ki je zdaj že izginila. A zdaj so raziskovalci v študiji, objavljeni v reviji Science, podali dokaze, da gre za žival. Ključni dokaz so maščobe, najdene na fosilih iz Rusije, ki jih proizvajajo le živali. Strokovnjaki, ki niso sodelovali pri raziskavi, poudarjajo, da so dokazi močni in da so že v preteklosti številni verjeli, da gre za žival.

Bitja – ediakare, ki so jih poimenovali po avstralskem hribovju Ediacara, kjer so našli prve fosile, so živela v oceanih pred 570 in 541 milijoni let (v periodi ediakarij), tik pred kambrijsko eksplozijo, po kateri so ti organizmi tudi izginili. Okoli 200 ediakarskih vrst, dolgih tudi en meter, je pustilo okrogel odtis zvitka, drugi organizmi, med njimi dickinsonia, so videti, kot prešita odeja, so zapisali na spletni strani Science. Dokazi kažejo, da so se ene izmed teh vrst premikale in so bile živali, spet druge so bile najverjetneje kolonije bakterij in alg.

Geolog Ilya Bobrovskiy z avstralske univerze v Canberri je iz fosilov, najdenih na severozahodu Rusije, kjer so se pred 550 milijoni let kamnine izognile vročini in pritisku, izluščil film organskega materiala. Paleobiokemiku Jochenu Brocksu je zastavil nalogo, naj preveri, če material še vsebuje molekule, ki bi odgovorile na več kot 70 let staro uganko. Oba sta menila, da je to bolj ali manj nora naloga, a združila sta moči. Fosil dickinsonie je vseboval do 93 odstotkov molekul holesterola, v vzorcih nad in pod fosilom je bilo le 11 odstotkov teh molekul, prav tako ni našel molekul, ki jih za seboj pustijo glive.

Dickinsonia sicer ni bila prva žival na Zemlji. Analize DNK kažejo, da so se živali pojavile pred več kot 720 milijoni let, a fosilnih ostankov ni. Fosili kopenskih rastlin so stari med 444 milijoni in 486 milijoni let, fosili bakterij pa kar 3,5 milijarde let.