Ne v vesolje, ampak v slovensko podzemlje

Divača – »Med jamami in vesoljem je več podobnosti kot razlik, kar je bilo presenetljivo tudi zame,« je po slabem tednu dni, preživetem v eni izmed jam v Divači, povedal nemški astronavt Alexander Gerst, ki je skupno že slabo leto preživel v vesolju.

Mednarodna ekipa, ki so jo poleg Gersta sestavljali še Nasina astronavta Joe Acaba in Jeanette Epps, Roskozmosov kozmonavt Nikolaj Čub, kanadski astronavt Joshua Kutryk in japonski Takuja Oniši, je v podzemlju proučevala mikroklimo, ekstremne razmere, v katerih se je prilagodilo življenje, in človeške vplive na jamsko okolje ter ekipno delo, ki je tako zelo nujno na dolgotrajnih odpravah na Mednarodni vesoljski postaji.

»Dobro smo delovali skupaj. Lahko sem se zanesla nanje in oni name. Čeprav sem bila edina ženska, sem bila povsem enakopravna članica. Bila je zelo edinstvena izkušnja in nisem čutila pritiska, ker sem bila edina ženska v skupini. To je bila zelo pozitivna izkušnja,« je poudarila Eppsova.



Nad izkušnjo so bili »jamonavti« navdušeni, čeprav so priznali, da jih je okolje presenetilo. »Ko si v vesolju, ni bojazni, da bi kam padel. V jami pa je bila to moja vsakodnevna skrb. Ko gre za višino, še nisem povsem sproščen, čeprav sem letel 400 kilometrov nad Zemljo. Zato je bil zame največji izziv, da sem varno stal na polici, visoki 200 metrov,« je na sklepnem medijskem dogodku povedal izkušeni ameriški astronavt Joe Acaba, ki je v vesolje letel že trikrat, v jamah na tak način pa je bil tokrat prvič. Strah in tesnobo je občutil tudi Kanadčan, saj lahko napaka na visokih jamskih stenah veliko stane. »V kratkem času smo se morali čim več naučiti od mentorjev, saj je bilo vse to zelo novo za nas.«

Francesco Sauro, vodja jamskih izobraževanj pri Evropski vesoljski agenciji, je povedal, da so Slovenijo izbrali, ker se je tu speleologija začela. »Imate izjemne izkušnje na tem področju. In jamarji so raziskovalci, tako kot so raziskovalci tudi astronavti. Tako kot so pri vas pred stoletji odkrivali Škocjanske jame, bodo astronavti v prihodnjih letih odkrivali skrivnosti drugih nebesnih teles, Lune, nekoliko kasneje tudi Marsa.« Dodal je, da je bil vsekakor velik izziv sicer izurjene posameznike na hitro pripraviti na razmere, ki jih čakajo v jamah. Tako so člani celotne, tako podzemne ekipe kot ekipe, ki je dogajanje spremljala na površju, izpostavili vlogo slovenske jamarske zveze in jamarske reševalne službe, ki je bila vseskozi v pripravljenosti na posredovanje, če bi se karkoli zapletlo. A k sreči se ni.



»Nisem si predstavljal, kako kompleksna je logistika, da smo v jamo uspeli postaviti tabor. Brez občine in ministrstva, vodstva Škocjanskih jam, reševalne službe ne bi šlo. Nekateri mislijo, da smo astronavti nekakšni superjunaki. Še zdaleč ne, samo ljudje smo, zato vsekakor velja zahvala ekipi, ki nas je pripravila na izkušnjo. Mi smo vedno le najbolj izpostavljeni členi odprav, veliko dela opravijo drugi, mi pa nosimo odgovornost, da svoj del naloge opravimo z odliko. In to velja tako za urjenje v jami kot delo v vesolju,« je poudaril Gerst, ki je povedal, da dlje kot en dan v jamah doslej še ni preživel.



Astronavti so vajeni sodelovanja, čeprav prihajajo iz različnih držav, in vesoljske odprave so pogosto zgled, da se daleč pride le s složnostjo. »Treba je delati skupaj. Dober primer je bila orientacijska vaja. V jamo so nas pripeljali, pot ven pa smo morali najti sami. Ugotovili smo, da nihče sam ven ne bi prišel,« je opisal Gerst.

Astronavti so sicer opravljali tudi več znanstvenih poskusov, ravno jame in lavni predori bodo morda na drugih nebesnih telesih postali kraji, kjer bodo postavljeni prihodnji raziskovalni tabori. »Na Luni so morda še večje jame kot na Zemlji in te bi lahko človeka ščitile pred nevarnim sevanjem. Morda jih bomo že v prihodnjih desetletjih ne le raziskovali, ampak izkoriščali za postavljanje lunarnih baz,« je o vznemirljivih idejah povedal nemški astronavt.



Vsekakor pa je treba najprej poskrbeti tudi za naš svet. Vodja projekta Caves Loredana Bessone je tako poudarila, da so za seboj vse skrbno pospravili in se nadejajo, da bodo še prišli v Slovenijo.

To bi vsekakor našo državo, ki je pridružena članica Ese zadnja tri leta, veselilo. »Verjamem, da je ta pomemben mednarodni dogodek odlična priložnost za nadaljnje mednarodno sodelovanje, povečanje ozaveščenosti o prihodnjem raziskovanju vesolja in priložnost za navdih institucij in podjetij za nove izzive na tem področju,« je izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in dodala, da je vesoljski sektor pri nas v zadnjih letih beleži hitro rast.