Ne električni avti, rešitev so kolesa

Po vsem svetu je bil lani med petdesetimi na novo registriranimi avtomobili le en električni. Tudi če bi od danes prodajali samo še električna vozila, bi trajalo od petnajst do dvajset let, da bi se popolnoma znebili tistih s pogonom na fosilna goriva. To pa je veliko več časa, kot ga imamo na voljo za zmanjševanje škodljivih izpustov.

Za uspešno spopadanje s podnebno krizo bi morali čim prej drastično omejiti prevoz z motornimi prevoznimi sredstvi, še posebno to velja za avtomobile za osebno uporabo. Osredotočanje izključno na električna vozila upočasnjuje prehod na družbo z ničelnimi izpusti. Eden od razlogov je, da električni avtomobili v resnici niso »čisti«, saj rudarjenje redkih kovin za baterije in proizvodnja elektrike za polnjenje prav tako povzročata izpuste toplogrednih plinov.

Transport sodi med sektorje, ki jih bo najtežje »očistiti«, in sicer zaradi velike odvisnosti od fosilnih goriv in infrastrukture, ki že sama po sebi obremenjuje okolje: ceste, letališča in sama prevozna sredstva. Poleg tega si dandanes težko predstavljamo življenje brez avtomobila. Kljub temu je eden od bolj preprostih načinov za zmanjšanje izpustov, ki so posledica prevozov, da z avtomobila presedlamo na kolo ali na pešačenje. Takšen način premikanja je cenejši, koristnejši za zdravje in bolj prijazen do okolja, poleg tega v mestnih središčih, prenatrpanih s pločevino, ni prav nič počasnejši. Koliko izpustov pa lahko v resnici prihrani?

Sedem mest, 4000 prebivalcev

S kolegi smo v raziskavi spremljali potovalne navade 4000 prebivalcev sedmih evropskih mest, Londona, Antwerpna, Barcelone, Dunaja, Örebroja, Rima in Züricha. V dveh letih so sodelujoči opravili 10.000 dnevnih potovanj, od poti na delo z vlakom, razvažanja otrok v šolo z avtom do vožnje z avtobusom v mesto. Za vsako pot smo izračunali ogljični odtis in ugotovili, da so imeli tisti, ki so se redno vozili s kolesom, kar 84 odstotkov manj ogljikovih izpustov od tistih, ki kolesa niso uporabljali. Izračunali smo še, da so tisti, ki so samo en dan v tednu avtomobil zamenjali za kolo, zmanjšali svoj ogljični odtis za 3,2 kg CO2, kar je toliko, kot znašajo izpusti ob prevoženih desetih kilometrih z avtom, proizvodnji enega zrezka ali tablice čokolade ali 800 poslanih elektronskih sporočilih.

Ko smo primerjali celoten življenjski cikel vsakega od prevoznih sredstev in pri tem upoštevali ogljični odtis, ki je nastal pri izdelavi, gorivu in razgradnji, smo prišli do ugotovitve, da so izpusti, ki so posledica kolesarjenja, več kot tridesetkrat manjši kot pri avtomobilih z motorji na notranje zgorevanje in približno desetkrat manjši kot pri električnih avtomobilih.
 

Če se spreobrne le eden od petih

Ugotavljamo, da prebivalci v mestih, ki samo za eno vožnjo v dnevu namesto avta uporabljajo kolo, v enem letu zmanjšajo svoj ogljični odtis za približno pol tone, kar je toliko, kot ga nastane z enosmernim letom med Londonom in New Yorkom. Če bi na takšen način spremenil potovalne navade samo eden od petih prebivalcev evropskih mest, bi po naših ocenah zmanjšali skupne izpuste zaradi potovanj z avtomobili za osem odstotkov.

Skoraj polovica zmanjšanja dnevnih izpustov med lanskimi zaporami javnega življenja zaradi pandemije je šla na račun transporta. V Veliki Britaniji je v tem času redno hodilo 20 odstotkov več ljudi kot pred pandemijo, število poti, ki so jih prebivalci opravili s kolesom, se je med tednom povečalo za devet odstotkov, konec tedna pa za 58 odstotkov. Vse to kljub porastu dela od doma.

Hoja in kolesarjenje sta velika zmagovalca pandemičnih časov; ljudje, ki ju prakticirajo, so bolj varni pred okužbo in živijo bolj zdravo, poleg tega bi takšen življenjski slog hitreje pripomogel k zmanjšanju izpustov kot prehod na električne avtomobile.

———
Christian Brand je izredni profesor za transport, energijo in okolje na Univerzi v Oxfordu. Članek je bil objavljen na spletni strani The Conversation