Inženirji v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) v teh dneh opravljajo dela na kompaktnem mionskem solenoidu, enem od sedmih detektorjev v velikem hadronskem trkalniku (LHC). Beseda kompaktni se zdi v tem primeru precej neustrezna, saj gre za 21 metrov dolg, 15 metrov širok in 14.000 ton težek instrument, ki v trkih protonov raziskuje širok spekter nove fizike, vključno s Higgsovim bozonom, vzporednimi dimenzijami in temno snovjo.

Nadgradnja detektorja je del drugega velikega remonta v Cernu, ki se je začel leta 2018 in bo predvidoma končan prihodnje leto. Nadgradnja pa s tem še ne bo končana, v resnici so to le za priprave na tretji veliki remont. Trkalnik bo po zaključku druge faze tri leta obratoval pri energijah do 14 teraelektronvoltov (TeV), nato ga bodo ponovno izključili in leta 2026 vgradili komponente, ki bodo omogočile desetkrat večjo svetilnost od prvotne. Tako bodo znanstveniki dobili veliko natančnejši vpogled v svet osnovnih delcev in s tem morda priložnost za nova odkritja, ki bi se po pomembnosti lahko primerjala s Higgsovim bozonom.

V Cernu predlagajo, da bi v raziskovalno središče nadgradili s sto kilometrov dolgo cevjo, ki bi bila do šestkrat zmogljivejša od 27-kilometrskega LHC. A gradnja bi stala (najmanj) 21 milijard evrov. »Pomembno je, da za iskanja signalov nove fizike izkoristimo celoten potencial, ki ga zagotavlja sedanji LHC. Včasih to zahteva velik napor in razvoj novih metod,« je pred časom za Delo povedal teoretični fizik na IJS dr. Miha Nemevšek.

Na vprašanje, kaj bi za fiziko pomenila nova cev, pa je odgovoril: »Kandidatov za novo fiziko v Cernu je veliko, tudi če se omejimo samo na LHC, saj tam poteka tudi veliko drugih eksperimentov. Mislim, da ima skoraj vsak fizik svoj priljubljeni seznam modelov nove fizike.«