Na planetu Trappist 1b peklensko vroče

V začetku leta 2017 so astronomi predstavili vznemirljivo odkritje sedmih skalnatih planetov, ki krožijo okoli hladne rdeče pritlikavke okoli 40 svetlobnih let stran od nas. Še posebej zanimivo je bilo, da so bili planeti po masi in velikosti podobni skalnatim planetom v našem osončju, torej Zemlji, Marsu, Veneri in Merkurju. Vsi okoli svoje zvezde krožijo precej bližje kot katerikoli planet okoli Sonca, vendar je njihova zvezda precej manjša in precej bolj hladna in tako prejmejo manj energije.  

Kljub nekaterim zmogljivim teleskopom, so astronomi za podrobnosti morali počakati vrhunskega Webba. Ta je zdaj izmeril temperaturo na prvem planetu v omenjenem sistemu Trappist 1b, ki je najbolj notranji planet. Zaradi bližin planet ni v tako imenovanem območju, primernem za življenje – gre za območje, ko so na planetu pogoji za obstoj tekoče vode, ki je po trenutnem vedenju ena ključnih sestavin za razvoj življenja.

Od svoje zvezde Trappist 1b prejme štirikrat več energije kot Zemlja od Sonca in tako je na dnevni strani planeta okoli 230 stopinj Celzija, planet naj ne bi imel (omembe vredne) atmosfere.

To je prva neposredna detekcija svetlobe, ki jo oddaja eksoplanet tako majhen kot so sklanati planeti v osončju. To je pomemben korak v raziskavah, ali imajo planeti ob rdečih pritlikavkah atmosfero in ali so primerni za razvoj življenja. »Ta opazovanja dodobra izkoristijo Webbove sposobnosti opazovanja v srednjevalovnem infrardečem območju,« je komentiral Thomas Greene iz Nasinega raziskovalnega centra Ames in prvi avtor študije, objavljene v reviji Nature.  

Pojasnil je še, da je rdečih pritlikavk v Galaksiji bistveno več kot je zvezd, podobnih Soncu, vendar pa so zelo aktivne – ko so mlade so zelo svetle in oddajajo močne izbruhe rentgenskih žarkov, ki lahko odnesejo planetom atmosfero.

»Planet je plimsko zaklenjen – zvezdi vedno kaže isti obraz, drug del planeta pa je v večni temi. Če bi tak planet imel atmosfero, ki bi prenašala toploto, bi bil osvetljeni del planeta hladnejši, kot pa če ni nobene atmosfere,« je nadaljeval soavtor študije Pierre-Olivier Lagage. Planet ne oddaja vidne svetlobe, sveti pa v infrardečem pasu, spreminjanje svetlosti celotnega sistema, ko se je Trappist 1b pomaknil za zvezdo, so merili z instrumentom MIRI. Ta sprememba je izjemno majhna, manj kot 0,1 odstotna.

Z modeli so skušali predvideti različne scenarije, kakšne bi bili temperature, če bi atmosfera obstajala, in opazovalni rezultati so povsem sovpadli z modelom, ko planet atmosfere ni imel.