Glivam oziroma gobam se je v zadnjem času težko izogniti, vsi jih imajo na jeziku. Modni oblikovalci bi iz njih izdelovali blago, ekologi bi čistili oljne madeže, zdravniki bi zdravili depresijo in lajšali starost. Zadnja je stopila na vlak Nasa, raziskovalci ameriške vesoljske agencije so namreč oznanili, da bi material za bivališča na Marsu lahko izdelali s pomočjo gliv.

Ideja o uporabi tega organizma v gradbeništvu seveda ni zrasla na zelniku Nase. Strokovnjaki za konstrukcijske materiale so glive že prej preizkusili v praksi: v New Yorku, ob manjši galeriji muzeja sodobne umetnosti, stoji stolp Hy-Fi iz organskih zidakov, ki je v resnici znanstveno-umetniški projekt arhitekturnega biroja The Living.

V obdobju podnebnih sprememb so raziskave dobile nov pospešek, saj gradbeništvo sodi med panoge, ki najbolj obremenjujejo okolje. Spletni portal theconversation.org je objavil podatek, da prispeva kar 39 odstotkov k celotnemu ogljičnemu odtisu; 28 odstotkov tega deleža gre za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo zgradb, preostalih 11 odstotkov pa za gradnjo in proizvodnjo gradbenih materialov (samo industrija proizvodnje cementa je odgovorna za 8 odstotkov svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, v primerjavi z dvema odstotkoma, kolikor prispeva razvpita in osovražena letalska industrija).
 

Gobavi materiali

In tu v igro vstopijo glive, živa bitja, ki so jih še do 60. let prejšnjega stoletja šteli med rastline, zdaj pa imajo svoj lastni predalček. Z njihovo pomočjo so raziskovalci izdelali material, ki mu pravijo micelijski kompozit in je med drugim zelo primeren za gradnjo. Pravzaprav človek zanj naredi bore malo: v resnici le naseli gobe na osnovo, ki je biološki odpadek, vse drugo opravijo živa bitja.



Biološki material so lahko zmleti lesni odpadki, ostanki različnih rastlin po košnji ali podoben rastlinski odpadek, ki ga glive izkoristijo za hrano, medtem ko po njem razpletejo niti ali hife. Te oblikujejo podgobje, lepljiv micelij, ki je v resnici njihovo pravo telo. Tako hife rastlinske ostanke povežejo v trdno strukturo, ki jo gradbeniki kasneje lahko oblikujejo na način, primeren za gradnjo – v opeke, panele ali bale. Biološka rast tako nadomesti energijsko potraten in za okolje obremenilen industrijski proces, rezultat pa so zelo lahki, do okolja prijazni, nevnetljivi, dobro izolativni in poceni materiali, ki so bili že preizkušeni v praksi.
 

Načrti Nase

V Amesovem raziskovalnem centru ameriške vesoljske agencije v Silicijevi dolini razvijajo tehnologijo, s katero bi lahko bivališča na Marsu gojili namesto gradili, ključna sestavina načrta pa so prav glive. Astronavti bi na planet namesto težkih konstrukcijskih materialov pripeljali le lahko in zložljivo strukturo z glivami. Po pristanku bi preprosto dodali vodo in glive bi se razrasle v zgradbo, primerno za bivanje.

Ker so glive kot astronavti živa bitja, bodo seveda morale jesti in dihati. Za to bi poskrbele cianobakterije, vrsta alg, ki obvlada fotosintezo – s pomočjo svetlobe vodo in ogljikov dioksid pretvarja v kisik in hranila za glive, ki bi se tako lahko razraščale celo na marsovski zemlji.

Osupljive glive, ki so med drugim največja živa bitja na planetu, nam potemtakem morda ponujajo zeleno in poceni rešitev, tako za naš planet kot za tuje svetove.