Zmenek na poti okoli Lune? Takega si je zamislil
japonski milijarder Jusaku Maezava, ki si že vse življenje želi odpotovati v vesolje, tako kot še marsikdo, le da ima spletni trgovec dovolj debelo denarnico, da si sanje lahko uresniči. To bi rad doživel skupaj z »nekom posebnim« in tako je te dni po spletu zbiral prijave »sanjskih« žensk, starejših od 20 let, vedno optimističnih, ki si želijo svetovni mir in seveda nepozabno potovanje okoli najsvetlejšega telesa na nočnem nebu. Na prvi pogled idealna kombinacija ljubezni in dogodivščine, a nad idejo nekateri tudi negodujejo.
Ustanovitelj japonskega spletnega trgovca z oblačili Zozotown si je vstopnico za polet mimo Lune rezerviral na novi raketi
Elona Muska Starship, ki je še v izdelavi. Štiriinštiridesetletnik, po Forbesovi lestvici milijarderjev vreden dve milijardi dolarjev, velja za mojstra samopromocije, kar je nekako v nasprotju z japonsko konservativno korporativno kulturo.
Veliki zbiratelj modernih umetnin, med drugim ima v lasti sliko
Jean-Michela Basquiata, za katero je leta 2017 na dražbi odštel 98 milijonov evrov, in športnih avtomobilov je lani v najbolj deljenem tvitu obljubil, da bo razdelil sto milijonov jenov (okoli 800.000 evrov) med tisoč sledilcev, da bi v »družbenem poskusu« preveril, ali jih bo denar osrečil. Letos po napovedih deli milijardo jenov ali osem milijonov evrov. Septembra je Maezava odstopil s položaja predsednika uprave krovnega podjetja Zozo, potem ko je več kot 50-odstotni delež za dobri dve milijardi evrov prodal japonski veji Yahooja, ki je v lasti velikana SoftBank.
»Rad bi našel življenjsko partnerico. Skupaj z njo si želim iz vesolja svetu poročati o ljubezni in svetovnem miru.«
Čas za uživanje in ljubezen
Očitno si je tako pridobil ne le svež denar, ampak tudi čas za uživanje. In ljubezen. Ločenec ima dva otroka, pred kratkim pa je po poročanju tujih medijev končal razmerje z manekenko in igralko
Ajame Goriki. Menda, kot navajajo v
New York Timesu, se nad nevarnimi vesoljskimi podvigi ni navduševala toliko kot on. Novo dekle zdaj išče prek spletnih prijav, o vsem pa bodo, kajpak, posneli dokumentarni film. »Zdaj obračam nov list. Imam 44 let. Vame se plazijo čustva osamljenosti in praznine, zato razmišljam samo o nečem: najti žensko, ki bi jo ljubil. Rad bi našel življenjsko partnerko. Z njo si želim iz vesolja svetu poročati o ljubezni in svetovnem miru,« je zapisal na spletni strani. Ženske, ki so v milijarderju prepoznale svojo veliko ljubezen, so morale v prijavi navesti podatke o telesni višini, delu, ki ga opravljajo, konjičkih, »posebnih talentih« in največjih vrlinah, prav tako so morale opisati, kakšen vtis jim vzbuja Maezava, nikakor pa ni smela manjkati fotografija. Izmed prijavljenih kandidatk bo žensko svojih sanj izbral konec marca.
Do zdaj se mu je javilo že več kot 20.000 kandidatk.
Jusaku Maezava, spletni trgovec, bobnar, rekordni čivkač in potnik proti Luni. FOTO: Toshifumi Kitamura/AFP
Prva ženska, ki bo potovala do Lune, se bo gotovo vpisala v zgodovino, zato nekateri menijo, kot so zapisali na družbenih omrežjih, da prihodnjim raziskovalcem in raziskovalkam ne bi dali dobrega zgleda, če bi šlo za »izbranko« v resničnostnem šovu, ampak bi morala biti to ženska, ki je do velike priložnosti prišla s trdim delom. Tako kot so to v preteklosti dosegali veliki možje vesoljskega raziskovanja, kot sta prvi mož v vesolju
Jurij Gagarin in
prvi človek na Luni Neil Armstrong.
A časi se spreminjajo in zgodbe zdaj narekujejo tudi bogati in drzni posamezniki. Marsikateri vesoljski posel je v rokah zasebnikov, predvsem v vesoljskem turizmu
tekmo vodi trojica najbolj izpostavljenih podjetnikov,
Elon Musk,
Jeff Bezos in
Richard Branson. A vesoljske agencije glavne odprave kljub temu ne izpuščajo iz rok. Nasa tako hiti z gradnjo vesoljske rakete SLS in kapsule Orion, ki bosta Američane znova popeljali na Luno. Močno si želijo, da bi tokrat – predvidoma leta 2024 – nanjo prvič stopila tudi ženska.
Pred dnevi so predstavili enajst novih izbranih astronavtov, ki so opravili prvi del urjenja in so pripravljeni na polete v vesolje. Med njimi so tudi kanadska astronavtka
Jennifer Sidey-Gibbon in Nasine
Jessica Watkins,
Kayla Barron,
Jasmin Moghbeli,
Loral O'Hara in
Zena Cardman. Kot so poudarili, bo nemara ravno ena izmed njih stopila na Luno v
okviru programa Artemis, morda pa jih bo celo več. Vsekakor velik korak za ženske. Pred petdesetimi leti, ko je na Luni prvič pristajal človek, je med odpravo Apolla 11 v nadzornem centru sedela ena sama ženska –
JoAnn Morgan. Morda bodo omenjene astronavtke celo potovale na Mars.
Trinajsterica astronavtov, ki lahko upajo, da bodo v okviru programa Artemis stopili na Luno. FOTO: AFP
Leta 2024 bo po napovedih Nase na Luno stopila prva ženska.
Nevarno potovanje
Mars je tudi končni cilj
Elona Muska, zato gradi omenjeno težkokategorno raketo, v kateri bo po napovedih prostora za sto potnikov. Septembra so pri podjetju Spacex prvič pokazali svetleči se prototip, ki pa se je nato novembra pri testiranju razletel. A imajo na zalogi še enega, tretjega gradijo. Po časovnem načrtu, ki se Musku že skoraj pregovorno nikoli ne izide, bo prvi prototip poletel oktobra letos, prave izstrelitve naj bi sledile v začetku prihodnjega leta. Orjaška raketa bi lahko v orbito dostavljala najtežje satelite, kasneje pa torej ljudi popeljala do Lune, Marsa in morda v celo bolj oddaljene konce našega osončja.
Prototip rakete Starship, s katero bo predvidoma leta 2023 potoval japonski milijarder. FOTO: Reuters
Maezavov polet, skupno dolg pet dni in 23 ur, je predviden za leto 2023. Če bo uspešen, bo Maezava postal prvi turist z opravljenim krožnim potovanjem okoli Lune. A bogataš in njegova izbranka velikanske ladje ne bosta imela samo zase. Ob predstavitvi projekta septembra 2018 je Maezava poudaril, da namerava na življenjsko pustolovščino popeljati najmanj šest umetnikov. »Nekaj bodo morali ustvariti po vrnitvi na Zemljo. Njihova dela bodo navdihnila sanjače v nas,« je takrat dejal.
Če se bodo seveda vrnili, no, če bodo sploh šli na pot. Tudi Musk je že izjavil, da ni stoodstotno prepričan, da bo raketa pravočasno poletela. Prav tako je že večkrat poudaril, da je lunarna odprava »vsekakor nevarna«.
Marsikdo bi rad na Luno
Med projekti vesoljskih agencij, ki se osredotočajo na Luno, izstopa Nasin projekt Artemis (ali Artemida), s katerim bi radi Američani znova zapičili zastavo v površje. Več kot 50 let je minilo, odkar je človek prvič osvojil Luno, zadnjič je na njej stal leta 1972. Na Luni je stalo 12 moških, v devetih odpravah Apollov jo je od blizu videlo le 24 astronavtov. Program Artemis (ime izvira iz grške mitologije, boginja Artemida je bila Apolonova sestra dvojčica) predvideva, da bodo prva ženska in nekaj moških na Luni stali do leta 2024, do leta 2028 nameravajo vpeljati trajno raziskovanje Lune. Nasa bo morda že letos testno izstrelila raketo in kapsulo brez posadke, čez dve leti pa s posadko.
Seveda pa Nasa ni edina s takšnimi načrti. Ruska, kitajska in japonska vesoljska agencija načrtujejo odprave s človeško posadko po letu 2030. Še prej nameravajo na pot poslati robote. Da je osvajanje Lune težavno delo, priča dolg seznam neuspešnih odprav, ki so strmoglavile na površje. Še vedno se lahko le ZDA, Rusija in Kitajska pohvalijo z mehkim pristankom. Kitajska že letos na Luno pošilja odpravo Chan’e 5, ki naj bi v slogu ruskih odprav Luna prinesla vzorce na Zemljo. Prav tako se bo morda že letos tja znova napotila indijska odprava, po lanskem nesrečnem strmoglavljenju, prihodnje leto pa Roskozmos predvidoma tja pošilja lander Luna 25. Med zanimivejšimi odpravami bodo gotovo tudi odprave zasebnih podjetij v slogu izraelskega SpaceIL.
Komentarji