V nadaljevanju preberite:

Iz ribiškega območja z nekaj manjšimi naselji je Shenzhen prerasel v eno najmodernejših kitajskih mest s številnimi pomembnimi podjetji. Čeprav je mesto s širšo okolico polno visokih, modernih nebotičnikov, pa je povsem drugačno raziskovalno središče Huaweia v Dongguanu.

Približno uro traja vožnja iz centra Shenzhena do Huaweievega raziskovalnega središča, a naokoli se nič kaj dosti ne spremeni. Na vseh straneh se dvigujejo nebotičniki, vsi približno enake podobe, številna gradbišča pa kažejo, da bo v bližnji prihodnosti tod okoli še več novih stavb in cest.

Toda ko je naš avtobus zapeljal čez most v raziskovalno središče Huaweia, smo uzrli povsem drugačno arhitekturo. Nikjer nobenih stolpnic, niti tradicionalnih kitajskih stavb, vsepovsod le urejeni travniki in evropska arhitektura. Z avtobusa so nas najprej izpustili pred knjižnico, od koder seže pogled prek manjšega jezera do široke imitacije evropskih meščanskih hiš. Vse skupaj tako zelo spominja na evropsko preteklost, da nas tisti trenutek ne bi presenetilo, če bi po mostu pripeljala kakšna srednjeveška kočija.