Možgani, zmernost in nepristanost

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Ko sem sodelovala v laboratoriju za kognitivno nevroznanost na filozofski fakulteti, sem uporabljala elektroencefalograf (EEG) – napravo, s katero spremljamo možgansko aktivnost. Z elektrodami, ki jih pritrdimo na skalp, zaznamo spremembe v napetosti v možganih, ki jih lahko povežemo z različnimi kognitivnimi procesi, na primer pozornostjo in spominom. Sicer psihologi veliko uporabljamo psihološke teste. To so standardizirani postopki za merjenje psihičnih lastnosti, doživljanj in vedenja. Trenutno pri delu na pediatrični kliniki uporabljamo predvsem nevropsihološke teste, s katerimi ocenjujemo kognitivne sposobnosti, na primer pozornost, spomin in učenje.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Večina otrok in mladostnikov, ki so se zdravili zaradi tumorja osrednjega živčnega sistema, doživlja spremembe v razmišljanju, spominu, učenju in drugih mentalnih sposobnostih. To imenujemo kognitivne pozne posledice in jih lahko prepoznamo z nevropsihološkimi testi, s katerimi ocenjujemo pozornost, spomin, sposobnost načrtovanja, hitrost procesiranja, jezik, motoriko ... Trenutno načrtujemo raziskavo, s katero bi na slovenskem vzorcu preučili, kakšen je potek kognitivnega upada. To bi pripomoglo k načrtovanju zgodnje celostne obravnave in kognitivne rehabilitacije.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Koronavirus otežuje zbiranje podatkov pri vseh projektih, kjer tega ne moremo opraviti po spletu, sicer pa ne vpliva veliko.
 

Zakaj imate radi znanost?

Ljudje smo pri razmišljanju o sebi in svetu okrog nas pogosto podvrženi različnim kognitivnim pristranostim in bližnjicam, selektivno izbiramo informacije, ki potrjujejo že obstoječa prepričanja, in velikokrat na podlagi lastnih izkušenj posplošujemo na vse druge. Znanost nam omogoča, da se temu izognemo.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Raziskovalni projekti v zdravstvu omogočajo oblikovanje in izvajanje z dokazi podprtih obravnav, ki bi za paciente prinašale najboljše izide. Poznavanje poteka kognitivnega upada pri otrocih in mladostnikih z možganskimi tumorji je pomembno za načrtovanje kognitivne rehabilitacije, psihosocialne obravnave in priporočil za prilagoditve, na primer v razredu. Vse to izboljšuje avtonomnost pacientov v vsakdanjiku in njihovo kvaliteto življenja.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Za raziskovanje možganov me je navdušilo sodelovanje v Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost. Dodatno me je pritegnilo sodelovanje v laboratoriju za kognitivno nevroznanost, kjer sem spoznala metode slikanja možganov.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Veliko prostega časa posvečam delu v Sinapsi, kjer organiziramo Teden možganov in druge dogodke. Sicer se ukvarjam s športom, rada obiskujem koncerte in berem knjige.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da ima vpogled v omejitve metod, ki jih uporablja, in da je odprt za to, kako na preučevani problem gledajo druge stroke. Pomembno se mi zdi tudi, da se zaveda svojih pristranosti, na primer želje po potrditvi svoje hipoteze, da se jim lahko izogne. Še ena ključna lastnost je vztrajnost, saj proces od načrtovanja raziskave do zbiranja in analize podatkov ter pisanja člankov traja veliko časa.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ne verjamem, da se bo to zgodilo v obliki enega prelomnega odkritja, se pa veliko raziskuje na področju razumevanja duševnih motenj. Metode slikanja možganov, kot je fMRI, se že uporabljajo za preučevanje vzorcev možganske aktivnosti, ki so povezani z različno psihopatologijo. Upam, da bodo odkritja s pomočjo naprednih nevroznanstvenih metod ter nova spoznanja o sociokulturnem kontekstu ter psiholoških mehanizmih nekoč vodila v natančnejšo in zgodnjo diagnostiko ter individualizirano obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne – še za vse zanimive stvari, ki bi jih rada počela na Zemlji, ne najdem časa.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na človeško zmernost.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Oliverjem Sacksom ali Thomasom Naglom, s katerim bi se pogovarjala o netopirjih.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja
znanosti priporočate bralcu?

Predavanja s Tedna možganov na strani videolectures.net, spletno stran zdravaglava.si, revijo eSinapsa, Kvarkadabro in podkast Možgani na dlani.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Možgani se v našem življenju prilagajajo na okolje, s čimer se spreminjajo tako na ravni celic kot na ravni struktur in omrežij. To imenujemo nevroplastičnost. Možgani se lahko po poškodbi do neke mere reorganizirajo, s čimer kompenzirajo za izgubljene funkcije. Zgodnja prepoznava oškodovanosti kognitivnih funkcij, ki je posledica rakave bolezni in zdravljenja, pripomore k temu, da z vajami in ponovnim učenjem različnih spretnosti preprečujemo nadaljnji upad.

–––
Nastja Tomat je zaposlena na kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, o nevroznanstvenih temah pa poljudno piše tudi za eSinapso, spletno publikacijo za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti.