Fobos je večja od dveh Marsovih lun (druga je bolj oddaljeni Deimos), a to še ne pomeni, da je velika. Radij precej nepravilno oblikovane krogle je 11 kilometrov, okoli svojega planeta pa kroži na oddaljenosti 6000 kilometrov, kar je približno toliko, kot znaša premer Zemlje.

Takole ga je nad površjem ujela sonda Evropske vesoljske agencije Mars Express, ki že od leta 2003 raziskuje površje rdečega planeta, prav v tem času pa ji bodo verjetno še za dve leti podaljšali že tako zelo uspešno misijo. Fobos je sicer najtemnejša oziroma najmanj odsevna znana luna v našem osončju, nenavadna orbita in sestava pa nakazujeta na to, da gre za tavajoči asteroid, ki se je ujel v Marsovo orbito.



Verjetno je sestavljen večinoma iz ledu in temne kamnine, znanstveniki pa domnevajo, da površje prekriva meter debela plast prahu. Svoj planet obkroži v zgolj sedmih urah in 39 minutah, bodoči prebivalci pa bodo s površja lahko vzhod in zahod Fobosa (na nebu se jim bo zdel približno dve tretjini manjši od zemeljske Lune) opazovali dvakrat na dan, če bodo le na pravem mestu, saj ni viden s celotnega površja.

Temna Marsova luna ima sicer pojemajočo orbito, vsakih 50 let je za meter bliže površju planeta in bo po izračunih čez približno 50 milijonov let strmoglavila, če ne bo že prej razpadla zaradi plimskih sil.