Razglednica z Marsa in odkritje slovenskih fizikov

Čudoviti Mars

Evropska in ruska vesoljska agencija sta objavili satelitsko fotografijo kraterja na Marsu, v katerem se prepletata bela barva vodnega ledu in rjasto rdeča barva marsovskega površja. Lepo podrobnost na površju je posnel evropsko-ruski satelit ExoMars za raziskovanje ozračja (TGO). Kot so pojasnili pri Esi, je fotografija nastala 5. julija lani. Krater na njej je širok kar štiri kilometre, leži pa na območju, imenovanem Vastitas Borealis, blizu severnega pola. Satelit TGO se je v orbito okoli Marsa utiril leta 2016, med drugimi je raziskal več območij na površju, kjer je led, in različne pline v ozračju, še posebno je osredotočen na metan, ki se sem ter tja pojavi v večjih količinah. TGO je prvi del širše odprave ExoMars. Izstrelitev drugega dela – to je platforme Kazačok in roverja Rosalind Franklin – bo sledila konec letošnjega leta.

Množični pogin pingvinov med vročinskim valom

Podnebne spremembe povzročajo vse več ekstremnih vremenskih dogodkov, med temi hude vročinske valove, ki so lahko smrtonosni tako za ljudi kot živali. Raziskovalci z Univerze v Washingtonu so preučili pogin več sto Magellanovih pingvinov v Argentini med vročinskim valom januarja 2019. Na južni obali Argentine v Punti Tombo se je takrat ozračje segrelo do 44 stopinj Celzija, tako visokih temperatur tam v moderni zgodovini še niso namerili.

V obdobju gnezdenja je poginilo 354 pingvinov, od tega 264 odraslih in 90 mladičev. Pri večini odraslih, kot so ugotovili raziskovalci, je bila vzrok pogina dehidracija. Našli so jih na poti proti oceanu, kjer bi lahko pili, a hoja do tja lahko traja tudi 40 minut. Številne poginule so odkrili v položaju, v kakršnem se Magellanovi pingvini hladijo. Prevladovali so samci. Obdukcije mladičev niso pokazale dehidracije, imeli so polne želodčke, raziskovalci zato menijo, da so verjetno poginili zaradi nezmožnosti uravnavanja telesne temperature. Magellanovi pingvini sicer lahko živijo tudi več kot 30 let.

Eksperimentalno potrdili več kot pol stoletja staro teorijo

Skupina fizikov z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta Jožef Stefan pod vodstvom izr. prof. dr. Andreja Zorka je v obsežni eksperimentalni raziskavi kristalov neodimovega heptatantalata odkrila novo obliko kvantne spinske tekočine. Ta je v skladu s teorijo švicarskega fizika Gregoryja Hugha Wannierja, ki je že leta 1950 prvi napovedal stanje spinske tekočine celo pri temperaturi absolutne ničle, a teorija je do omenjenega odkritja ostala eksperimentalno nepotrjena. Za preboj slovenske skupine, ki jo sestavljajo Tina Arh, Matej Pregelj in Andrej Zorko, skupaj s sodelavci z Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter raziskovalnih institucij iz Indije, Velike Britanije, Francije in ZDA, je bilo ključno preučevanje magnetno še neraziskane spojine s širokim naborom komplementarnih eksperimentalnih tehnik.

»S kombinacijo nevtronskega sipanja, mionske spektroskopije in elektronske spinske resonance jim je uspelo pokazati, da je v kristalih neodimovega heptatantalata osnovno magnetno stanje neurejeno celo pri najnižjih eksperimentalno dosegljivih temperaturah (40 mK, tj. –273,11 °C), kljub temu pa so sosednji spini antiferomagnetno korelirani vzdolž izbrane (Isingove) smeri,« so sporočili z IJS. Samo stanje je zaradi kvantnih fluktuacij še vedno dinamično in uvaja nov tip kvanto prepletene spinske tekočine.

Poleg znanstvenega vidika je odkritje potencialno pomembno zaradi sodobnih kvantnih tehnologij. Spinske tekočine namreč veljajo za eno najbolj perspektivnih platform v kvantnem računalništvu. Pomen odkritja se kaže tudi v tem, da je bilo objavljeno v prestižni reviji Nature Materials.

ISS vsaj do 2030

Bidnova administracija je pripravljena financirati mednarodno vesoljsko postajo (ISS) vsaj do leta 2030, so objavili na spletni strani Nase. ISS, ki je edinstveni vesoljski laboratorij, je skupni projekt ameriške, evropske, kanadske, japonske in ruske vesoljske agencije. »ISS je simbol mirnega mednarodnega znanstvenega sodelovanja in več kot 20 let z nje pridobivamo znanstvena in tehnološka spoznanja, ki pripomorejo k blaginji človeštva,« je dejal prvi mož Nase Bill Nelson.

Postaja je že precej v letih, številni ji očitajo potratnost, Rusija je v zadnjem obdobju celo večkrat zagrozila opustitev projekta čez nekaj let, a po drugi strani na njej potekajo eksperimenti, potrebni za osvajanje Lune in Marsa. Vesoljske agencije si sicer prizadevajo tudi za komercializacijo postaje, tako je denimo v dostavo zalog vključenih več zasebnih podjetij, prav tako v zadnjih mesecih znova spremljamo turistične obiske na postaji.