Majhni na Zemlji, veliki v vesolju

Slovenija je s prvim januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), kar je velik dogodek za slovenski vesoljski sektor, pa tudi širše za gospodarstvo in znanost. V Rimskih Toplicah je potekal vrh Slovenija – Esa, sledila bo slovesnost v centru Noordung v Vitanju. 

»Esa ima zdaj 23 držav članic. To je zgodovinski dan tako zanjo kot za vašo državo. Naj spomnim, zadnjič smo novo članico v agencijo dobili pred desetimi leti,« je poudaril Josef Aschbacher, generalni direktor Ese. Povedal je, da je za Eso uspešno leto. »Lani smo izstrelili 13 satelitov, krstno tudi novo raketo ariane 6, vnovič je poletela vega c, tako imamo zdaj znova neodvisen dostop do vesolja,« je navedel in dodal, da je Esa znana kot ena najučinkovitejših vesoljskih agencij na svetu.

»Slovenija je, kot pravite, majhna država na Zemlji, a velika v vesolju. Z vašimi podjetji sodelujete tudi v velikih evropskih projektih, kot so gradnja raket, telekomunikacijski sateliti, sateliti za opazovanje Zemlje. V Esi so priložnosti tako za velike kot majhne države. Sam prihajam iz Avstrije, spomnim se, da je bil leta 1987, ko je Avstrija postala polnopravna članica, tudi pri nas vesoljski sektor razmeroma majhen, vendar smo v sodelovanju z Eso zgradili močno industrijo,« je še opisal. »Slovenska znanstvena odličnost in podjetniški duh bosta nedvomno obogatila našo skupno misijo. Vesolje že oblikuje naše vsakdanje življenje bolj, kot se zavedamo. Gre za vse bolj pomembno vprašanje varnosti, vesoljske tehnologije omogočajo reševanje perečih vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami, napovedovanje vremena večinoma temelji na satelitih, ti so nujni za navigacijo. Vesolje tudi navdihuje, to so privlačna področja za mlade. Možnosti so brezmejne, zdaj pa ima Slovenija odlično odskočno mesto za uresničitev polnega potenciala vesolja in uporabe vesoljskih tehnologij,« je poudaril prvi mož Ese.

Slovenski vesoljski sektor sestavlja več kot 40 slovenskih podjetij, razvojni inštituti in tri slovenske univerze. FOTO: Matjaž Očko    

Lani je bila vesoljska industrija vredna 604 milijarde evrov, po­vprečna letna stopnja rasti sektorja naj bi znašala devet odstotkov, do leta 2035 bo vesoljsko gospodarstvo vredno 1,7 bilijona evrov. »Ko smo postali polnopravni člani Ese, lahko na dolgi rok pričakujemo gospodarsko rast. Gre za večletne projekte in naše gospodarstvo bo z njimi veliko pridobilo. Brez vesoljskih tehnologij enostavno ne gre več. Pomembno je predvsem, da smo našim podjetjem in raziskovalcem omogočili prostor, da razvijajo svoje talente in programe,« je poudaril Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Dodal je, da se je vesoljski sektor že do zdaj izjemno izkazal.

Sodelovanje od leta 2009

Vesoljska industrija se bliskovito spreminja. Vrh med Slovenijo in Eso v Rimskih Toplicah se je tako osredotočil na nove priložnosti, ki se s polnopravnim članstvom Slovenije odpirajo slovenskemu vesoljskemu sektorju. Tega sestavlja več kot 40 slovenskih podjetij, razvojni inštituti in tri slovenske univerze, ki bodo imele zdaj še več možnosti za vključevanje v evropske vesoljske programe in s tem za razvoj vesoljskih tehnologij in aplikacij.

Slovenija z Eso sodeluje že od leta 2009, ko je podpisala sporazum evropske sodelujoče države z Evropsko vesoljsko agencijo. To sodelovanje je okrepila s pristopom k pridruženemu članstvu leta 2016. Predsednik vlade Robert Golob in generalni direktor Ese Josef Aschbacher sta 18. junija 2024 podpisala sporazum, na podlagi katerega je Slovenija postala polnopravna članica Ese po izteku veljavnega pridružitvenega sporazuma. Ob slovesnem vstopu v polnopravno članstvo je Esi kot uradno darilo Republike Slovenije predala maketo vesoljske postaje Hermana Potočnika Noordunga, izdelano na podlagi njegovih idej, skic in zasnove. Maketo, namenjeno osrednji avli sedeža Evropske vesoljske agencije v Parizu, je izdelal Matic Holobar.