Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Mačka na pobočju in Nokia na Luni

V kratkih novicah tudi o ozonski luknji nad Antarktiko in težavah Mednarodne vesoljske postaje.
FOTO: Peruvian Ministry of Culture / AFP
FOTO: Peruvian Ministry of Culture / AFP
21. 10. 2020 | 16:00
7:00

Velika mačka na pobočju


Na pobočju hriba v Peruju, kjer so znamenite črte Nazca, so odkrili še 2000 let star obris mačke. Risba je dolga okoli 37 metrov in je bila tik pred izginotjem, saj je na razmeroma strmem pobočju erozija večja, so pojasnili na perujskem kulturnem ministrstvu. Ekipa arheologov je geoglife očistila in popravila, da je ležeča mačka prišla spet vidna. Strokovnjaki so pojasnili, da so črte nastale pred okoli 2000 leti in so starejše od nekaterih bolj znanih geoglifov, v obliki pajka in opice.

​Črte Nazca, ki so v celoti vidne le iz zraka, je ljudstvo ustvarilo z odstranjevanjem slojev puščavske prsti. Zakaj so jih naredili, še ni znano, obstaja pa več teorij, da izvirajo iz astronomskih ali verskih praks oziroma da vodijo k vodnim virom. Geoglifi so na Unescovem seznamu kulturne dediščine.​

Perujsko ministrstvo za kulturo je objavilo fotografije mačke, ki je del črt Nazca. FOTO: Peruvian Ministry of Culture / AFP
Perujsko ministrstvo za kulturo je objavilo fotografije mačke, ki je del črt Nazca. FOTO: Peruvian Ministry of Culture / AFP


​Nad Antarktiko velika ozonska luknja


Letos je ozonska luknja nad Antarktiko ena največjih in najglobljih v zadnjih letih, kažejo podatki evropskega satelita Sentinel 5P. Je pa že dosegla svojo maksimalno velikost, so ugotovili v nemškem vesoljskem centru. Velikost in globina ozonske luknje se spreminjata, od avgusta do oktobra rasteta, od sredine oktobra do sredine oktobra dosežeta največjo velikost. Ko se temperature visoko v stratosferi začnejo zviševati na južni polobli, se rast luknje ustavi, polarni vorteks oslabi in nato se količina ozona do decembra povrne v normalo. Iz podatkov satelita iz mreže Copernicus so dognali, da je največjo velikost – to je 25 milijonov kvadratnih kilometrov – dosegla 2. oktobra.

image_alt
Ozonska plast bo na severu povsem zdrava šele po 2030


​Podobno velika je bila luknja v letih 2018 in 2015 (takrat je merila 22,9 in 25,6 milijona kvadratnih kilometrov). Lani pa je bila ena najmanjših v 30 letih, prav tako se je zaprla precej prej kot običajno. Velikost je odvisna od moči toka vetra nad Antarktiko. Vetrovni tok je posledica Zemljinega vrtenja in velikih razlik med polarnimi in zmernimi geografskimi širinami. Če je tok močan, deluje kot ovira, da bi se zračne mase mešale. Zaradi uporabe kloro-fluorovih plinov se je načela zaščitna plast ozona, zato je nad Antarktiko nastala ozonska luknja. Politika je pravočasno odgovorila z montrealskim protokolom, sprejetim leta 1987, in če bo človeštvo še naprej upoštevalo prepoved uporabe ozonu škodljivih snovi, se bo plast povsem obnovila do okoli 2050.

Letos je ozonska luknja nad Antarktiki med največjimi v zadnjih letih, kažejo podatki satelita Copernicus Sentinel-5P. Foto Esa
Letos je ozonska luknja nad Antarktiki med največjimi v zadnjih letih, kažejo podatki satelita Copernicus Sentinel-5P. Foto Esa


​Nokia z mobilnim omrežjem na Luni


Finska Nokia, ki na Zemlji izgublja boj s tekmeci, je našla novo tržno nišo. Z Naso se je dogovorila, da postavi prvo mobilno omrežje na Luni. Ultrakompaktna in energijsko varčna mreža 4G na površju Lune je del Nasinih načrtov, da do konca desetletja vzpostavijo stalne raziskovalne naselbine. Omrežje bo podjetje gradilo na daljavo s posebnim poskakujočim strojem, ki ga bo v dveh letih sestavilo podjetje Intuitive Machines, so pojasnili v Nokii. »Omrežje se bo vzpostavilo samo od sebe, brezžična tehnologija pa bo omogočala nadzorne funkcije, daljinsko upravljanje lunarnih roverjev, navigacijo in pretakanje visokoločljivostnih posnetkov,« so razložili in dodali, da bo omrežje omogočalo nadgradnjo v 5G.



​Posel, vreden 14,1 milijona dolarjev, sklenjen s hčerinskim podjetjem Nokie v ZDA, je del programa Artemis, v okviru katerega želi Nasa že čez štiri leta znova osvojiti Luno. Tam bodo nato tekli poskusi in raziskovanja, ki bodo omogočili pristanek človeka na Marsu. Nasa je razdelila 370 milijonov dolarjev 14 podjetjem za razvoj tehnologij, ki bodo črpale in ustvarjale vire, potrebne za življenje na Luni. Večino denarja so dobila podjetja, ki razvijajo naprave za pretvarjanje regolita v gorivo.

FILE PHOTO: The logo and ticker for Nokia are displayed on a screen on the floor of the New York Stock Exchange (NYSE) in New York, U.S., May 21, 2018. REUTERS/Brendan McDermid/File Photo Foto Brendan Mcdermid Reuters
FILE PHOTO: The logo and ticker for Nokia are displayed on a screen on the floor of the New York Stock Exchange (NYSE) in New York, U.S., May 21, 2018. REUTERS/Brendan McDermid/File Photo Foto Brendan Mcdermid Reuters


Postaji se izteka rok uporabe


Mednarodna vesoljska postaja znova deluje normalno, ekipa pa nikoli ni bila v nevarnosti, so v torek sporočili v ruski vesoljski agenciji. V ruskem delu postaje so zaznali težavo pri sistemu za proizvajanje kisika na stranišču in v pečici za pripravo hrane. »Posadka je razrešila vse težave, ki so se pojavile v noči z 19. na 20. oktober,« so povedali v Roskozmosu. V zadnjih tednih so na postaji zaznali kar nekaj tehničnih nevšečnosti. Dejstvo je, da so prvi modul v vesolje poslali že leta 1998 in s starostjo bo okvar vse več. Prejšnji teden je odpovedal sistem za kisik v modulu Zvezda v ruskem delu, avgusta so zaznali uhajanje zraka. Veteran med kozmonavti Genadij Padalka je za RIA Novosti dejal, da ima ruska oprema na ISS že zelo pretečen rok uporabe.

Robotska roka je pomagala termometru pod zemljo. Foto Nasa/jpl-caltech
Robotska roka je pomagala termometru pod zemljo. Foto Nasa/jpl-caltech


Krtek se je vendarle zakopal


Ko se je instrument za merjenje temperature Marsa, ki je del pristajalnika Insight, poskušal zakopati pod površje, je naletel na prst, na kateri ni bilo ustreznega trenja. Tako je 40-centimetrski termometer ostal na površju, a inženirji niso kar tako vrgli puške v koruzo.

image_alt
Tako zveni Mars


Z robotsko roko so priskočili na pomoč
instrumentu, imenovanemu tudi krtek, in zadnje fotografije kažejo, da se je vendarle skril pod površje. A je še daleč od cilja. Termometer, ki so ga izdelali pri nemški vesoljski agenciji, bi se moral zakopati tri metre globoko, da bi lahko ustrezno zaznaval toploto planeta. Krtek je bil zasnovan za kopanje v prst, ki so jo analizirale prejšnje odprave, a je na mestu pristanka nepremičnega Insighta sestava zemlje drugačna in se sprijema. S pomočjo pritiska robotske roke se je zakopal, zdaj pa bo robotska roka nanj navlekla še več zemlje, da bi se ustvaril dodaten pritisk. Ker bo to trajalo kar nekaj časa, bo predvidoma krtek začel kopati šele v začetku prihodnjega leta.

image_alt
Mars je še kako živ

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine