Lovilec kozmičnih delcev

Raziskovalec solarnih, magnetosferskih in drugih delcev, na kratko Sampex, je bil prvi satelit v Nasinem programu Mali raziskovalci (Small Explorer ali SMEX). V programu, s katerim so želeli predvsem pomanjšati in poceniti satelite, so preizkusili marsikatero novo tehnologijo, da bi bili sistemi čim manj zapleteni in bolj prilagodljivi za različne naloge. 

Sampex je bil namenjen temu, da bi v orbiti Zemlje preučeval lastnosti štirih nabitih delcev, ki se zaletavajo v magnetno polje: galaktičnih kozmičnih žarkov, ki izvirajo iz supernov v naši galaksiji, kozmičnih žarkov, ki izvirajo zunaj osončja, nabitih delcev s Sonca in magnetosferskih elektronov, to so delci sončevega vetra, ki se ujamejo v Zemljino magnetno polje.



Izstrelili so ga 3. julija 1992 z zdaj že upokojeno raketo scout G-1, ki je bila del družine raket za izstreljevanje malih satelitov v orbito. Uporabljali so jih od leta 1961 do 1994. Satelitek Sampex so sestavili pri Nasi in nemškem inštituta Maxa Plancka za fiziko. Opremljen je bil s štirimi znanstvenimi instrumenti z enimi najbolj občutljivih senzorjev za delce, ki so jih do takrat poslali v vesolje.

Predvidena življenjska doba je bila tri leta, krožil je v skoraj polarni orbiti z apogejem 670 kilometrov in perigejem 520 kilometrov. Primarno znanstveno nalogo je sklenil 30. junija 2004, a je bil satelitek takrat še v zelo dobri kondiciji in je lahko še naprej nabiral podatke. Financiranje odprave je prevzela nevladna organizacija Aerospace Corporation iz El Segunda v Kaliforniji. Upravljali so ga na univerzi Bowie, namenjen je bil predvsem za izobraževanje študentov. V atmosfero je nato padel in zgorel 13. novembra 2012.



Ko so Sampex izstrelili, je Sonce ravno vstopalo v svoj minimum, torek v obdobje, ko je najbolj mirno. Znanstveniki so komaj čakali, da vidijo, kaj se dogaja v bližnji okolici Zemlje, ko Sonce ne bruha svojih delcev, in seveda, kaj se bo dogajalo, ko se bo cikel obrnil in bo naša zvezda okoli leta 2000 znova aktivnejša. Hkrati so se tega obdobja bali, saj so menili, da bo radiacija usodna za mali satelit. A Sampex je bil trdoživ in je brez težav spremljal celoten cikel, ni pa mogel ubežati drugim naravnim silam, ki so ga potegnile v dokončno uničenje. 
V dveh desetletjih je satelit poskrbel za zakladnico virov, kako se spreminja radiacija in kako se magnetno polje obnaša ob stikih z delci s Sonca in drugimi delci, izvirajočimi iz galaksije. Bil je tudi vesten opazovalec Van Allenovih (sevalnih) pasov, to je prostor okoli Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce, v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.