Ledena gora, crew dragon in tristo milijonov planetov

Se bo ledena gora zaletela v britanski otok?

Največja ledena gora na svetu A68a, ki se je na Antarktiki odtrgala od Larsenove ledene plošče C, se počasi premika proti britanskemu prekomorskemu otoku Južna Georgija. Velika je približno toliko kot otok in bi lahko povzročila hude težave tamkajšnjemu življu, navaja BBC. Otok je namreč dom za pingvine in tjulnje, ledena gora pa bi jim lahko blokirala običajen dostop do morja in s tem hrane. Razdejanje bi povzročila tudi na morskem dnu. Po besedah Gerainta Tarlinga z britanskega centra za Antarktiko si ekosistemi sicer prej ali slej opomorejo, toda ledena gora utegne ob otoku tičati več let. Gora, ki se je od najjužnejše celine odtrgala sredi leta 2017, meri okoli 4200 kvadratnih kilometrov in sega približno 200 metrov pod gladino. Ko se je orjaška ledena gora A38 zataknila ob Južno Georgijo leta 2004, so na obali našli veliko poginulih mladičev pingvinov in tjulnjev. A ledene gore imajo tudi pozitivne učinke, saj s seboj prinašajo prah in druge snovi, zaradi katerih morje v okolici zacveti, nato se tam pojavi več rib, ki se prehranjujejo s planktonom, dodaja BBC.
 

Še več ogljikovega dioksida

Dvig svetovne temperature za dve stopinji Celzija bi lahko povzročil sprostitev 230 milijard ton ogljikovega dioksida, ki je zdaj ujet v zemlji, kaže študija univerze v Exetru. V prsti je od dva- do trikrat več tega plina kot v ozračju, višje temperature pa bi pospešile gnitje, pri čemer bi se skrajšalo obdobje, ko je ujet v zemlji. Takšna količina je ob pogoju, da se svetovna temperatura dvigne za dve stopinji glede na predindustrijsko raven, kar štirikratnik vseh količin, ki jih proizvedejo na Kitajskem, ali dvokratnik izpustov, proizvedenih v ZDA v sto letih. Soavtorica študije Sarah Chadburn je poudarila, da podatek ne vključuje ogljika, ujetega v tundri. Gre za tako imenovano pozitivno povratno zanko, ko podnebne spremembe pospešijo učinke, ki še dodatno dvignejo temperature. Raziskovalci so tudi poudarili, da je ogljik, ujet v prsti, ena večjih neznank v projekcijah podnebnih sprememb, zato so v študiji uporabili novo kombinacijo opazovalnih podatkov in modelov, da bi lahko napovedali razvoj dogodkov.

Posadka crew dragona pripravljena

Pri Nasi se pripravljajo na prvi operativni polet Spacexovega dragona za človeško posadko do mednarodne vesoljske postaje. Izstrelitev rakete s Floride je predvidena za 15. november po srednjeevropskem času. Na krovu bodo Nasini astronavti Michael Hopkins, Victor Glover in Shannon Walker ter japonski Soiči Noguči. Četverica bo na postaji ostala pol leta. Izstrelitev crew dragona je bila sprva predvidena že za konec oktobra, a so pri Spacexu ob izstrelitvi ameriškega GPS-satelita zaznali težave pri raketi falcon 9. Takrat so tik pred vžigom motorjev preklicali izstrelitev. Izkazalo se je, da težava tiči v dveh od devetih motorjih merlin, pri katerih proizvajalec ni odstranil zaščitnega laka, ki občutljive dele ščiti pred korozijo. Lak je nato pri izstrelitvi blokiral prezračevalne luknje pri ventilih. Z dodatno analizo so ugotovili, da bi se lahko zgodba ponovila pri raketi za polet astronavtov in pri raketi, s katero bodo predvidoma 21. novembra izstrelili evropski satelit Sentinel 6, poimenovan po Michaelu Freilichu in namenjen proučevanju dviga morske gladine. Pri vseh teh falconih so zdaj zamenjali sporne motorje.

Tristo milijonov planetov

Koliko planetov bi lahko bilo primernih za življenje v naši galaksiji? Po zadnjih ugotovitvah raziskave, ki se opira na podatke vesoljskega teleskopa Kepler, naj bi jih bilo okoli tristo milijonov. Nekateri so nam celo razmeroma blizu, od Sonca so oddaljeni le 30 svetlobnih let. Na prvo vprašanje je sicer veliko odgovorov, saj naj bi bilo v galaksiji celo več kot sto milijard planetov. Pogosto so raziskovalci oceno postavili le na podlagi oddaljenosti planeta od njegove zvezde, nova raziskava pa dodaja podatke, koliko svetlobe dobi planet, da bi lažje določili, ali je na njem lahko tekoča voda. Tako so poleg Keplerjevih podatkov uporabili tudi podatke evropske Gaie. Pri oceni so upoštevali še velikost planeta in njegovo sestavo, da gre denimo za skalnati planet, preverili so, kakšna je matična zvezda, kako stara je in kakšna je temperatura na njenem površju. Seveda je tu še vprašanje atmosfere in njene vloge pri ohranjanju vode na površju. Raziskava, ki so jo opravili znanstveniki pri Nasi in inštitutu Seti, je objavljena v reviji The Astronomical Journal.

Prah vpliva na taljenje ledu

Sneg in led v Himalaji izginjata hitro. Največjo vlogo pri tem igra globalno segrevanje, toda kot kaže študija, objavljena v reviji Nature Climate Change, k temu procesu veliko doda tudi prah, ki ga v gorsko verigo prinesejo vetrovi. Z opazovanji in računalniškimi modeli je raziskovalec Yun Qian iz nacionalnega laboratorija PNNL preučeval, kako prah, ki ga vetrovi spomladi in poleti zanesejo iz Afrike in Azije v Himalajo, vpliva na taljenju ledu, navaja Guardian. Že za odtenek temnejša podlaga zmanjša odbojnost snega. Qianova ekipa je ugotovila, da temnenje podlage močno vpliva na taljenje, še zlasti na višini okoli 4500 metrov. Prah je sicer naravno prisoten, a ga je zaradi človekovih dejavnosti veliko več kot nekoč, zaradi višjih temperatur pa so spremenjeni tudi vzorci kroženja zraka. Znanstveniki menijo, da so učinki podobni v drugih gorskih verigah.

Zaprli rudnik diamantov Argyle

Po 37 letih delovanja so zaprli največji rudnik, v katerem so izkopavali dragocene rožnate diamante. V rudniku Argyle v Zahodni Avstraliji so jih izkopali več kot 90 odstotkov. Prvo žilo te redke oblike ogljika so na območju odkrili leta 1979, britansko-avstralsko podjetje Rio Tinto je izkopavanja začelo štiri leta kasneje. V rudniku so pridobili več kot 865 milijonov karatov surovih diamantov. Ob zaprtju so se zaposleni in pripadniki domorodnih ljudstev udeležili kratke slovesnosti. V rudniškem velikanu sicer pričakujejo, da bo zapiranje rudnika trajalo pet let. Vrednost rožnatih diamantov je v zadnjih dveh desetletjih zrasla za več kot 500 odstotkov, draguljarji menijo, da se bodo cene še dvignile. Trenutno lahko karat stane tudi tri milijone dolarjev. Diamanti so navadno brezbarvni, a ekstremna vročina in pritisk lahko zvijeta kristalno strukturo, zato se spremeni odboj svetlobe, ki prehaja skozi diamant.