Le z jedrsko energijo do stabilnega podnebja

Z zamislijo, da bi Slovenija sama izdelovala jedrske elektrarne in kazala svetu, kako zares ustaviti podnebne spremembe, je Bret Kugelmass, direktor organizacije Energy Impact Center in urednik podcasta Titans of Nuclear, precej vzradostil prisotne na že 28. mednarodni konferenci Nuklearna energija za novo Evropo. Da se strinja z njim, mu je povedal tudi Martin Novšak, direktor Gen energije.
 

Gotovo so vam povedali, da v Sloveniji pripravljajo nacionalni energetski in podnebni načrt, v katerem jedrska energija ni poudarjena, saj novega bloka do 2030 zagotovo ne bo, dodan pa je sintetični plin, ki bi ga delali iz vodika in ogljikovega dioksida. To predlagate tudi vi.

Glavna težava je, da potrebuješ zelo velik presežek elektrike, da lahko sistem zajemanja ogljikovega dioksida iz zraka deluje, pa še proizvodnja te elektrike mora biti brezogljična. Če preučiš kateri koli obnovljiv ali brezogljični vir elektrike, ugotoviš, da ima le jedrsko gorivo tolikšno energijsko gostoto, da lahko zagotovi dovolj elektrike za izničenje vsega svojega okoljskega odtisa. Recimo, da potrebuješ vir za proizvodnjo kilovatne ure elektrike, v tej kilovatni uri pa je vštetega nekaj ogljika. Jedrska elektrarna je edina, ki lahko proizvede dovolj elektrike za zajem tega ogljika in pretvorbo v sintetični plin. Ni druge tehnologije na svetu, ki bi omogočala zajem tisoč gigaton ogljikovega dioksida, ki smo ga v preteklosti spustili v atmosfero. Jasno je, da blaženje podnebnih sprememb nima nobenega pravega smisla, če se ne lotimo pospravljanja preteklih emisij. Podnebne spremembe se bodo nadaljevale, tudi že se takoj povsem razogljičimo.

Moramo torej proizvajati jedrsko energijo, da bomo lahko proizvajali vodik, tega pa potem združiti z ogljikovim dioksidom, da dobimo metan?

Proizvodnja sintetičnih ogljikovodikov je najhitrejši način za razogljičenje vsega sveta. Infrastrukturo zanje že imamo, enako dobavne poti, avtomobile in črpalke. Lahko poskusimo tudi zamenjati vse to, a to bi trajalo 20, 30 ali celo 50 let. Lahko pa uporabljamo enako gorivo, ki pride po enakih poteh kot zdaj, le da je v ogljično nevtralni obliki. Edina možnost za to je zajemanje ogljikovega dioksida iz zraka, edini dovolj velik vir energije za to pa je jedrska energija.

Evropa medtem vztraja pri obnovljivih virih, Nemčija ima denimo načrt zaprtja jedrskih elektrarn.

Evropa se trudi rešiti napačen problem, mogoče je to politično udobno. Napačna pot je počasi zniževati emisije v energetiki, na neki točki morda vse elektrificirati. To ne rešuje podnebnih sprememb. Bodimo odkriti, če res želimo ustaviti podnebne spremembe, potrebujemo več brezogljične energije, kot si sploh lahko predstavljamo. Obnovljivi viri lahko pomagajo, a jedrske elektrarne bodo morala zagotavljati 98 odstotkov te energije.

Obnovljivi viri so torej bolj za razpršeno rabo, za hišo, avto, naselje.

Tako je, obnovljivi viri so bolj za to, da se počutiš dobro, da si nekaj naredil. Obnovljivi viri so okoljski projekt, ki se ga lahko lotiš. Zato imajo obnovljive vire radi bogati, revni si jih ne morejo privoščiti. Za večino ljudi na tem svetu obnovljivi viri niso dostopni.

Nekatere države so svojo politiko oblikovale glede na strukturo gospodarstva. Imajo denimo proizvajalce plinskih elektrarn in stavijo na plin.

Plin je boljši kot premog, a ne dovolj dober. Ljudje to vedo, a morali bi uporabiti isto logiko tudi za obnovljive vire. Obnovljivi viri so boljši kot plin, a še vedno ne dovolj dobri. Lahko uporabimo plin in bo koristno, lahko postavljamo sončne, vetrne in vodne elektrarne, tudi to bo koristno, vendar ne bo ustavilo podnebnih sprememb.

Rekli ste, da bi jedrska industrija morala nehati govoriti o varnosti. Zakaj?

Razlog, zakaj se ljudje bojijo jedrskih elektrarn je v tem, da jedrska industrija ves čas govori o varnosti in o varnostnih ukrepih in sistemih. Če bi hoteli varnejši svet, bi morali hitreje opustiti premog. Veliko varnostnih sistemov, ki jih uporablja jedrska industrija, da je varnejša in boljša, je v bistvu kontraproduktivnih. Denimo zrakotesnost reaktorjev, vsi mislijo da je to zelo pomembno, ker ujame radioaktivni oblak, a Fukušima je pokazala, da ujame tudi vodik. Če školjka ne bi bila zrakotesna, bi lahko spustili vodik in to bi bilo to. Namesto tega pa je varnostni sistem ustvaril ekonom lonec, v katerem se je reaktor stopil. To je nevarno.

Strah pred jedrsko energijo je verjetno povezan z jedrskimi bombami in poskusi. V obeh je podobno gorivo. Zato se vsi bojijo sevanja.

Zelo pomembno je razlikovati različne uporabe. Kemikalije uporabljamo kot uspavalno tableto in tudi za bombe in strupe. Enako je z jedrsko energijo in jedrskim orožjem. Nekateri pravijo, da sta povezana, a se motijo, nekateri pa ne poznajo ne enega ne drugega in jih to niti ne zanima.

Greenpeace je začel ostro nasprotovati uporabi radioaktivnih snovi ravno zaradi jedrskih poskusov.

Greenpeace je teroristična organizacija, nekoč so v jedrsko elektrarno kot del demonstracije izstrelili raketo.

Če bi polnitev jedrskih bomb spremenili v gorivo za jedrske elektrarne, bi bil to prispevek k miru? Gorivo jedrskih elektrarn menda doseže le dva odstotka energijske gostote polnitve jedrskega orožja.

To je res neverjetno, v ZDA smo celo imeli program »bombe v megavate«, naredili smo natančno to, vsebino starih ruskih raket smo razredčili in jo naredili uporabno za uporabo v jedrskih reaktorjih. Iz izrabljenega goriva pa ne moreš narediti jedrskih bomb. Koncentracije plutonija 40 so previsoke proti koncentracijam plutonija 39.

Zahodne tehnologije in proizvodnja zaostajajo, zdaj prvenstvo v gradnji jedrskih elektrarn prevzemajo Kitajci, Korejci in Rusi. Kako gledate na to, se moramo obrniti nanje?

Nimamo veliko možnosti, Kitajci prodajajo sončne elektrarne v ZDA in povsod po svetu, če ne bomo razvijali in gradili svojih jedrskih elektrarn, bomo morali kupovati še kitajske reaktorje.

Torej moramo začeti graditi?

Tako je. Če hočemo ustaviti podnebne spremembe, moramo zgolj za brezogljičnost postaviti za 10.000 gigavatov jedrskih elektrarn v prihodnjih 10 letih. Če hočemo začeti črpati ogljikov dioksid iz zraka, pa moramo zgraditi še za dodatnih 30.000 gigavatov reaktorjev. To je red težave, s katero se soočamo. Predlagam torej, da v nekaj desetletjih zgradimo za 40.000 gigavatov novih jedrskih elektrarn.

In reaktorje moramo sestaviti sami, tudi v Sloveniji?

Slovenija lahko kaže pot vsem drugim. Imate vse, kar potrebujete, vse znanje, da to storite in naredite novo jedrsko zgodbo. Energetika je šest bilijonov dolarjev velika gospodarska panoga, vi lahko začnete voditi in proizvajate lastne jedrske elektrarne. Pokažite svetu, kako se to dela.

Ne bo zmanjkalo ogljikovega dioksida, ko bomo zaprli vse premogovne termoelektrarne?

Brez skrbi, nikoli ne bo šlo pod 270 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev zraka, kot jih je bilo pred industrijsko dobo.

Ne vodi to v novo ledeno dobo?

Dokler je v zraku približno 300 delcev ogljikovega dioksida na milijon, smo v stabilnih razmerah.

Težava sedanje zahodne jedrske industrije je to, da projekti presegajo roke in proračune.

To je krivda jedrske industrije, postavila si je preveč pravil in omejitev. Jedrsko elektrarno bi moralo biti mogoče postaviti tako hitro kot elektrarno na plin, v 18 mesecih. Uporabiš namreč približno enako jekla in betona. Tako bi lahko znižali emisije, zaradi katerih na svetu na leto predčasno umre šest milijonov ljudi.

To bi pomenilo razgradnjo vseh pravil za varnost jedrskih elektrarn.

Pravila bi morala biti enaka kot za kateri koli drug industrijski objekt. Jedrska elektrarna ni nekaj posebnega, ne predstavlja nobene večje nevarnosti za javno varnost kot kateri koli industrijski objekt. Seveda imate protipožarni sistem, potresno oceno, civilni nadzor in varnostnika na vhodu, kot pri drugih objektih.