Koliko je možnosti, da vas ubije padajoča vesoljska raketa

Uspešno opravljena naloga

Kitajska odprava Tianwen-1 je uspešno opravila primarno nalogo in posnela celotno površje Marsa, so nedavno sporočili iz kitajske nacionalne vesoljske uprave.

Sipine na Marsu. FOTO: Kitajska vesoljska administracija/Reuters

Satelit Tianwen-1 je planet posnel iz orbite, za podrobnejše bližnje posnetke pa je poskrbel rover Zhurong. Tianwen-1 so izstrelili 23. julija 2020 in Kitajski je plovilo že v prvem poskusu osvajanja Marsa uspelo utiriti v orbito in nato s pristajalnikom in malim roverjem tudi pristati na površju. Orbiter se je utiril 10. februarja 2021, pristanek pa je sledil 14. maja, in sicer na ravnici Utopia Planitia. Kot so še sporočili iz vesoljske agencije, je sonda zbrala 1040 gigabajtov surovih podatkov, med izstopajočimi posnetki pa so se znašle sipine, vulkani, kraterji in tudi severni pol. Rover Zhurong je od 18. maja letos ugasnjen, saj se je začela zima, ponovno ga bodo skušali obuditi decembra. Kitajska seveda že zre v prihodnost, napovedali so, da bodo leta 2031 z Marsa pridobili vzorce, to je dve leti prej, kot to načrtujeta Nasa in Esa. Za leto 2033 pa upajo, da bodo na Mars tudi že poslali prvo človeško posadko.

Tianwen-1 je opravil svojo primarno nalogo. FOTO: Kitajska vesoljska administracija/Reuters

Zaradi segrevanja ogrožena edina žuželka na Antarktiki

Mušici, živeči na Antarktiki, grozi, da bo zaradi segrevanja ozračja izumrla, je pokazala raziskava, objavljena v reviji Functional Ecology. Mušica Belgica antarctica ne leti, se je pa dodobra prilagodila nizkim temperaturam. Njena življenjska doba je le dve leti, večino časa preživi v štirih stadijih ličinke. Te živijo v vlažnem mahu ali algah, med najostrejšim zimskim mrazom zmrznejo, ko se temperature znova dvignejo, pa potrebujejo veliko vlage, da se rehidrirajo. Raziskovalci so v laboratoriju pol leta proučevali učinke globalnega segrevanja. Ugotovili so, da so že majhne temperaturne spremembe imele uničujoč učinek, saj je preživelo manj ličink, prav tako so bile preživele z manj energije.

Mušica Belgica antarctica FOTO: British Antarctic Survey/Reuters

Capstone se je zbudil

Capstone je dobro na poti do Lune. FOTO: Nasa/Daniel Rutter

Nasa je pred nekaj tedni izstrelila majhen satelit Capstone proti Luni, da bi se utiril v prvenstveno orbito, v kateri bo čez nekaj let krožila lunarna postaja Gateway. Četrtega julija je 25-kilogramsko plovilo dobilo dovolj pospeška, da se je podalo na nekajmesečno pot do Lune, nato pa so se pojavile težave. Komunikacija se je prekinila, inženirji so mrzlično iskali rešitev in jo k sreči našli. V podjetju Advanced Space, ki za Naso upravlja plovilo, so pojasnili, da se je prekinitev zgodila zaradi napačnega formata programskih navodil. Potem ko se je zagnal avtonomni operacijski sistem plovila, je odpravil napako in komunikacija z nadzorno sobo je znova stekla. Avtonomni sistem je tudi med komunikacijskim mrkom povsem brez težav usmerjal plovilo in skrbel, da so se polnile baterije. Po vnovični vzpostavitvi stika so nadzorniki plovilu ukazali, naj prižge motorje in pospeši na okoli 20 metrov na sekundo. S to hitrostjo bo Capstone pravzaprav najprej odhitel daleč stran od Lune, nato se bo zavihtel nazaj v končno orbito okoli nje, v katero se bo utiril 13. novembra.

Malček, ki tlakuje vnovično pot človeka do Lune

Deset odstotkov možnosti, da vas ubije padajoča raketa

Kanadski raziskovalci z univerze v Britanski Kolumbiji so izračunali, da je tveganje, da v prihodnjem desetletju nenadzorovano padajoča vesoljska raketa ubije človeka, desetodstotno. Na površje Zemlje je v preteklih letih nenadzorovano padlo že več delov raket in satelitov, vendar smrtnih žrtev ni bilo. Leta 1997 je kos vesoljskega objekta zadel Lottie Williams med sprehodom v parku. Raziskovalci so ugotovili, da bo večina raketnih delov tudi v prihodnjih letih padla v morje, se pa bo povečala možnost, da padejo na naseljena območja. Preverili so tudi, ali obstajajo območja, kjer je tveganje večje, in ugotovili, da so to Mehika, Indonezija in Nigerija.

Barbika v podobi Jane Goodall

Jane Goodall in njena Barbika. FOTO: Jane Goodall Institute/Reuters

Britanska primatologinja Jane Goodall je zdaj upodobljena tudi kot lutka Barbie, s čimer želijo mlada dekleta navdušiti nad znanostjo. To je najnovejša punčka v seriji Ženske z navdihujočo zgodbo, v kateri so že upodobili Nobelove nagrajenke in astronavtke. Iz podjetja Mattel so sporočili, da je lutka izdelana iz reciklirane plastike, opremljena je z daljnogledom in beležko, ob njej je tudi šimpanz David Greybeard (David Sivobradi), katerega zaupanje je Goodallova pridobila med raziskavami v tanzanijskem narodnem parku Gombe v 60. letih. Mattel bo podprl okoljevarstvenico pri njenem delu, da bi mlade ozavestili o varovanju okolja.

Barbika ima ob sebi tudi šimpanza. FOTO: Jane Goodall Institute/Reuters