Nagnjenost k migrenskim glavobolom je delno dedna, nanjo pa vplivajo tudi okoljski dejavniki.
Galerija
Migrenski glavobol ima štirifazni potek: najprej se pojavijo neznačilni simptomi, nato pri nekaterih avra, sledi hud glavobol, zatem utrujenost, nato migrena izzveni. FOTO: Shutterstock
V nadaljevanju preberite:
Migrena je bolezen, s katero se je treba naučiti živeti. Z napredkom znanosti so vse bolj prepoznani mehanizmi njenega nastanka, onesposabljajoča narava migrene pa je z razmahom novih pristopov k zdravljenju tudi vse bolj pod nadzorom, kar izboljšuje kakovost življenja oseb z migreno.
V nasprotju s tenzijskim glavobolom, pri katerem bolniki praviloma občutijo blago do zmerno tiščočo bolečino, je migrena močan, utripajoč in, predvsem sprva, enostranski glavobol, ki ga spremljajo slabost ali bruhanje ter preobčutljivost na hrup (fonofobija) in svetlobo (fotofobija). Poslabša ga fizična aktivnost, skupno pa lahko traja od štiri in vse do 72 ur.
Teorija o izvoru in nastanku migrene se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenila. Danes veljavno prepričanje je, da gre pri migreni za spremenjeno aktivacijo bolečinskih poti v možganih pri genetsko dovzetnih posameznikih. Vse bolj raziskana je tudi vloga možganskih struktur, vpletenih v bolečinsko zaznavo, kot je na primer hipotalamus.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji