Klasična izobrazba z latinščino je postala sirota Jerica

Pravijo, da je angleščina najpomembnejši jezik na svetu, ob vse večji globalizaciji postaja jezik skoraj vsega – znanosti, tehnologije, spleta, oblasti, moči ... Pa vendarle se je v dobi odraščanja dobro učiti konsistentnega jezika, kot je latinščina, s stabilnimi pravili, ki so in bodo tudi ostala za vedno, je prepričana prof. dr. Marija Strojnik Scholl.



Na predavanju O svetlobi, optični znanosti, barvah in klasični izobrazbi – organiziralo ga je Društvo klasikov, ki si že dolgo prizadeva za ponovno uveljavitev klasične izobrazbe in latinščine v javnem šolstvu v celotni, osemletni izobraževalni navpičnici, od osnovne šole dalje –, je priznana znanstvenica opozorila na pomembnost klasične izobrazbe, znanja latinščine in čim več tujih jezikov. Slovenci, tudi naši predniki, so od nekdaj aktivno znali govoriti več tujih jezikov, zdaj pa se je to bolj ali manj omejilo samo na angleščino. Latinščina pa je pri nas postala sirota Jerica.

Temelj je dobro obvladovanje materinščine

Dr. Strojnikova, ki jo uvrščajo med petsto najpomembnejših znanstvenikov 21. stoletja, poudarja, da je bila njena klasična izobrazba nujna in koristna za vse, kar počne kot akademska urednica, organizatorka, sodelavka mednarodnih srečanj ter voditeljica raziskovalne skupne. Pred petdesetimi leti, leta 1969, ko je človek prvič stopil na Luno – njena mednarodna narava je utrjena v latinskih imenih njenega ozemlja, denimo Mare Tranquillitatis (Morje Tišine) – je v Ljubljani končala klasično gimnazijo z osmimi leti latinščine in dvema letoma grščine. Na Univerzi v Ljubljani je začela študirati fiziko in študij naslednje leto nadaljevala na Univerzi v Arizoni, kamor se je preselila s starši. Tam je diplomirala leta 1974 in nato tudi doktorirala na področju optičnih znanosti, s specializacijo iz infrardeče svetlobe. Govori tri jezike: slovensko, angleško in špansko.

Dr. Strojnikova je na podlagi lastnih izkušenj in branja znanstvenih člankov s področja nevrologije – dve njeni hčeri sta namreč nevrologinji – oblikovala svoj pogled na učenje in znanje jezikov, pri čemer je osnova dobro obvladovanje materinščine. Otroci, stari manj kot sedem let, se prvega jezika, ki je navadno materinščina, naučijo brez posebnega truda, govorijo brez naglasa in obvladajo slovnico brez razumevanja pravil ali učenja. Pomembno je samo, da odraščajo med ljudmi, ki z njimi govorijo, sicer svojega jezika ne bodo razvili. Pri desetih letih obvladajo materni jezik dovolj dobro, da ga izboljšujejo z branjem, gradijo besedni zaklad in izražajo vse bolj zapletene stavke. Začnejo analizirati in razumevati slovnico jezika ter razliko med branjem in pisanjem, glasom in besedo, stavki in izraženimi idejami.

Latinščina izostri možganske sposobnosti

Takrat se začnejo učiti po pravilih, možgani rastejo in se razvijajo, vsak nevron govori s tristo drugimi, razlaga dr. Strojnikova. Najstniki imajo zelo veliko idej, vsaki ideji sledi ogromno drugih idej, odrasli pa jih usmerjamo v določene smeri. Naučijo se logike. Takrat je dobro, da se učijo drugega jezika, ki je konsistenten, kot je na primer latinščina, ki se je je zelo dobro učiti kot prvi tuji jezik. Učenje latinščine pri desetih letih te nauči védenja o jezikih na podlagi materinščine. Če se naučimo logike, se je potem tretji jezik lahko naučiti; nevrologi so namreč odkrili, da se ljudje pri tretjem jeziku že naučijo pravila, kako se učiti jezike. S tem, ko smo se učili enega jezika s pravili, smo se naučili tudi tega, da drugi jeziki morda nimajo popolnoma konsistentnih pravil. Da lahko uporabiš globino in širino konceptov, ki jih uporabljajo različni jeziki, moraš možgane pripraviti na širino znanja, v možganih je namreč center za učenje vseh jezikov. Po znanstvenih člankih je učiti se drugi jezik lažje kot prvi in tretji lažje kot drugi. Možgani se prilagodijo, da imajo koncepti veliko besednih predstavitev v različnih jezikih in jih sprejmejo z živčnimi povezavami, razlaga dr. Strojnikova.

Učenje latinščine mladoletnikom izostri možganske sposobnosti, poudarja. Latinščina je kot katalizator, ki pomaga, da se naučimo, da obstajajo pravila. Otroci, starejši od deset let, se tujega jezika naučijo z uporabo eksplicitne inteligence in spomina. Naučijo se memorizirati besede, stavke in stavčne konstrukcije, kot pravi latinski pregovor – Repetito est mater studiorum (Ponavljanje je mati učenja). Tako se naučijo discipline, spoštovanja truda in dela. Med desetim in dvajsetim letom postane živčni sistem bolj gibek in prilagodljiv. Mladoletniki se naučijo uporabljati paralelne stavčne strukture in ustvarjati nove stavke. Začnejo razvijati, ostriti in uporabljati inteligenco. Naučijo se rudimentarnih konceptov logičnega mišljenja, ki omogočajo izražanje novih idej. Za pridobivanje novega znanja potrebuješ več virov informacij, da staro znanje ter sposobnost analize in logičnega mišljenja pomagata izbrati najverjetnejšo oziroma najsprejemljivejšo informacijo.
 

Angleščina z nelogičnimi pravili

Medtem ko je latinščina kot antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih evropskih jezikov standard, se katerikoli živi jezik spreminja. Pri tem dr. Strojnikova opozarja, da ima angleščina veliko problemov. V 15. stoletju se je v angleščini zgodila nerazumljiva sprememba, ki jo Angleži imenujejo The great vowel shift ali veliki premik vokalov, pri čemer se je popolnoma spremenila izgovarjava, ko je na primer glas a postal glas ei in podobno. Za zapis angleških besed ni pravil, zateka se k preprostim pravilom, ki se jih je treba naučiti. Tudi strukturno je zelo preprost jezik in zahteva, da se začnejo možgani starejšega otroka prilagajati nelogičnim pravilom. Zato meni, da se morajo mladi najprej dobro naučiti maternega jezika, da se bodo nato lahko učili drugih jezikov. Študentom vedno reče, da se bodo angleščine naučili, če to hočejo ali ne, saj kot znanstvenik danes brez nje ne moreš obstajati. Vendar jih opozarja, da je dobro, če se učijo tudi drugih jezikov.

Zaključuje, da latinščina pomaga graditi besedni zaklad v vseh indoevropskih jezikih. Odpre pot razumevanju, da vsi narodi ne mislijo na isti način kot mi, kar nam je včasih težko razumeti. Postaneš bolj odprt za druge izkušnje in pozornejši na druge kulture, kar je še pomembneje, ker svet postaja vse manjši. Predvsem pa poudarja, da učenje jezika z definiranimi pravili našim mladoletnikom razvija inteligenco in dobre navade učenja.