Neomejen dostop | že od 9,99€
Najraje se igram z »lego kockami«: iz osnovnih optičnih gradnikov (leč, ogledal, zaslonk) izdelujem prototipe optičnih instrumentov. Omenil bi »svetlobne orgle«: uklonska mrežica svetlobo diod različnih barv združi v en snop, ki potuje v doma narejen mikroskop, prirejen za opazovanje oči. Z njim rad slikam očesni sij metuljev.
Sem med fiziko in biologijo. Za študije barvnega vida uporabljam optične in spektroskopske metode. Letos smo odkrili, da imajo metulji pisančki štiribarvni vid z ultravijoličnim, modrim, zelenim in rdečim barvnim kanalom. Slednji je narejen s pomočjo pigmentov, ki delujejo kot rdeča sončna očala. Štiribarvni vid imajo monarh, morfo, gospica in paša; admiral in pogrebnik imata, tako kot mi, »le« tribarvni vid.
Korona je zmanjšala moj ogljični odtis. S pandemijo sem se srečal januarja 2020, ko sem na Tajvanu postavljal svetlobni sintetizator. Tam sem videl, v športnem žargonu, koliko v koronski tekmi pomenita ekipni duh in zaupanje med igralci in trenerji. Med pomladnim zaprtjem sem doma napisal članek o optični retinografiji. Obe koronski poletji sta se z mojimi eksperimenti radi zavlekli pozno v noč.
Znanost je ustvarjalni kaos idej, ki se porodijo med gledanjem grozljivke, prebiranjem stare literature z drugega področja, v pogovoru o nečem tretjem. Znanost je tudi družbeno početje, pomembno je predstavljati svoje delo in sebe. Znanost je kot jazz – veliko je improvizacije, fino je, če lahko igraš več inštrumentov v različnih bendih. Jazz imam raje kot turbo harmoniko, ker mi da spoznanje, da je v svetu ljudi vseh barv, ki delijo moje vrednote, mnogo več kot mojega plemena. Sorodne duše ne zrastejo le v Bistrici, ampak tudi v Novgorodu, Džakarti, Skopju, Leeru, Nari, na Mavriciju, v Argentini, Togu. Rad imam znanost, ker je, tako kot Zemlja, ena, vsem nam dana.
S kolegi iz Skupine za integrativno fiziologijo, podjetja Votan in z Očesne klinike UKC Ljubljana razvijamo merilni sistem za barvni vid, ki bo omogočal diagnostiko barvne slepote (daltonizma) in nekaterih s starostjo povezanih očesnih bolezni.
Leta 2001 sem na fakulteti ugledal poster za znanstveni magisterij na Univerzi Göttingen, naročil potni list, odšel v Nemčijo na sprejemni izpit in postal vaša ladja na tujem.
Rad fotografiram, predvsem geometrijo spleta narave in arhitekture. Na severu Nizozemske, v Groningenu, kjer sem preživel skoraj deset let, sem imel rad kinoteko, študentski jazz in neskončne debate z univerzitetniki z vsega sveta. Koncerti in filmi se počasi vračajo v moje življenje, akademska internacionalizacija Ljubljane pa bo, kaže, ostala bolj puhla redkev.
Da zmore hoditi po meji nelagodja, ki ga povzroča lastno neznanje, in da velikokrat doživi aha trenutek in premakne to mejo.
Kot odkritje kontrolirana fuzija. Kot spoznanje, da se amoralni zakoni termodinamike lahko dodajo argumentoma morale in zdrave pameti za globalno prepoved kriptorudarjenja.
Tehnologija se hitro razvija, prvi marsonavti so že rojeni, marsljani še ne. Scott Manley pravi, da je vesolje zaribano (»space is hard«). Za mojo generacijo bo finančno in fiziološko dosegljiv hotel v nizkozemeljski orbiti na višini 500 kilometrov.
V Evropi na severni veter, južno sonce in pametno omrežje. V dolini šentflorjanski, če ni preozka, na silicijeve strehe, sicer pa na bioplin in NEK 2. Na strani porabe na talne toplotne izmenjevalnike, vlak z voznim redom, P+R z električnimi avti in kolesi in da vaši mikromenedžerski šefi ponotranjijo koncept dela doma.
Évarista Galoisa bi poskusil odvrniti od tega, da »umre kot žrtev zloglasne kokete«.
Na youtubu 3Blue1Brown, PBS SpaceTime, Mentour Pilot in Veritassium (priporočam epizodi o imaginarnih številih in snežinkah). Za oči knjigo Animal Eyes (Land & Nilsson), za na plažo The Island at the Center of the World (Shorto) o zgodovini Nieuw Amsterdama. Dokumentarca More than honey, o čebelah, in The Social Dilemma, za desert slabega priokusa o družbenih omrežjih vaših otrok.
Govnači se v puščavski noči orientirajo po svetlobi Rimske ceste.
———
Primož Pirih je docent za fiziologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je raziskovalec na začasnem delu v domovini, pred tem v Nemčiji, na Japonskem in Nizozemskem.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji