Kako do zelene modne industrije

Tekstilna industrija ima velik okoljski odtis. Ena izmed rešitev je recikliran tekstil, ki, kot kaže, ponuja tudi nove poslovne priložnosti. Dve tekstilni tovarni na jugu Finske sta okno v prihodnost te panoge. V obratih v Espooju in Valkeakoskiju prej obdelane tekstilne odpadke predelajo v celulozna vlakna, ki po videzu in občutku spominjajo na bombaž.

Dejavnost je del raziskovalne pobude, imenovane projekt Novi bombaž, in je prejela sredstva EU, da bi z recikliranjem zavrženega tekstila v nova oblačila pomagala modno industrijo narediti bolj zeleno. Triletno pobudo so podaljšali za šest mesecev, do marca 2024, temelji pa na konceptu krožnega gospodarstva, v katerem blago popravljajo, ponovno uporabljajo in reciklirajo.

»Radi bi pokazali, da je krožno gospodarstvo za tekstil v Evropi možno,« je dejala Paula Sarsama, ki usklajuje projekt Novi bombaž in je programska vodja pri podjetju Infinited Fiber Company v Espooju.

Enajst kilogramov na osebo

Zavržena oblačila so okoljska grožnja v Evropi in po svetu. Večino odpadkov odlagajo na odlagališča v revnejših delih sveta, kjer nato gnijejo, pri čemer se v zrak sprošča metan, v tla in podtalnico pa kemikalije. V EU na leto zavržejo 5,8 milijona ton tekstila ali 11 kilogramov na osebo.

EU je ena največjih uvoznic oblačil na svetu, saj je vrednost teh pošiljk leta 2019 znašala 80 milijard evrov. Čeprav EU večino tekstila prejme iz tujine, ga proizvaja tudi v državah, kot so Nemčija, Italija, Francija in Španija. V Italiji izdelajo več kot 40 odstotkov oblačil v EU. Evropski izvoz zavrženih oblačil se je v zadnjih dveh desetletjih potrojil.

Tekstilni sektor v Evropi zaposluje več kot 1,5 milijona ljudi, ker pa naj bi se svetovna proizvodnja tekstila do leta 2030 povečala za 63 odstotkov glede na leto 2022, bo tudi količina odpadkov samo še naraščala, če ne bomo nič ukrenili.

Evropska industrija proizvodnje oblačil si prizadeva prekiniti ta krog s prehodom na bolj trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. S spremembami se obetajo nove poslovne priložnosti, obenem pa bo to koristno za okolje.

Poslovni primer

V okviru projekta Novi bombaž je rabljen tekstil pridobilo nizozemsko podjetje Frankenhuis, ki ga zbira in organizira ter je partner v sklopu pobude. Sarsama in njeni sodelavci pri podjetju Infinited Fiber sodelujejo s številnimi zbiralci in sortirniki tekstila. Večina jih je v severni Evropi, da bi kar najbolj zmanjšali prevozne poti, stroške in emisije. »Upamo, da bomo v prihodnosti videli tekstilna krožna vozlišča, ki bodo tekstil dobavljala lokalno ter imela na voljo različne rešitve za recikliranje in krožno uporabo,« je dejala Sarsama.

Po razgradnji odpadki oživijo kot vlakna, ki so na videz in otip podobna bombažu, poimenovali pa so jih »infinna«. Naslednji korak je izdelava oblačil. V projektu so zastopani vsi deli tekstilne proizvodne verige, od začetne zasnove do proizvodne dvorane. Cilj je dokazati, da je izdelava novih oblačil iz tekstilnih odpadkov, bogatih z bombažem, lahko komercialno upravičena. Prvi izdelki iz odpadkov so prišli na trg lani.

Bistveno je zbiranje

Bistveni element prehoda na krožno gospodarstvo je organizirano zbiranje in sortiranje tekstilnih odpadkov.

Trenutno se recikliran tekstil uporablja za manj kot odstotek materialov, uporabljenih za izdelavo novih oblačil. Zakonodaja EU bo po letu 2025 od vseh 27 držav članic zahtevala, da uvedejo sistem zbiranja odpadnega gospodinjskega tekstila in izpolnijo minimalne cilje recikliranja. Po mnenju Paule Sarsama bo zelo težko doseči, da bi se različni deli sektorja uskladiali glede specifikacij.

Na začetku projekta Novi bombaž so na primer partnerji, ki so načrtovali nove kolekcije, imeli nekaj specifikacij za zahtevane materiale, ki zbiralcem niso bile jasne. To je oba segmenta spodbudilo k boljši izmenjavi informacij. Sodelovanje v sektorju je zares zaživelo z uvedbo platforme Ecosystex v začetku leta 2023. Cilj projekta, ki združuje 23 pobud, osredotočenih na trajnost tekstila, vključno s projektom Novi bombaž, je poglobiti sodelovanje med različnimi partnerji.

Razvrščanje

Sredstva EU je prejel še en evropski projekt, ki je del platforme, da bi pokazal, kako bi lahko deloval sistem za preoblikovanje gospodinjskih tekstilnih odpadkov v surovino za nove izdelke.

Pobuda, imenovana T-REX, kar je kratica za textile recycling excellence (odličnost recikliranja tekstila), se je začela lani in bo trajala do maja 2025. Poudarek je na razvrščanju odpadkov v skupine. To pa zato, ker je treba zavržena oblačila za ponovno uporabo v velikem obsegu najprej razvrstiti glede na material, iz katerega so izdelana. »Težava sortirnikov je to, da so kosi izdelani iz različnih materialov,« je povedala Elizabeth Martin, koordinatorka projekta T-REX. »Če bomo uskladili merila kakovosti za prakso sortiranja, lahko tudi povečamo količino.«

Poleg te ovire se pojavlja še ena neznanka: kako se bodo potrošniki vključili v postopek, saj so ti vir starih oblačil. Za vključitev tega segmenta bodo potrebne preprostejše možnosti odstranjevanja tekstilnih odpadkov. To pa bo pomenilo spremembe pri označevanju in proizvodnji.

»Načini, na katere bodo potrošniki odlagali gospodinjske tekstilne odpadke, bodo imeli pomembno vlogo, saj bodo vplivali na nadaljnji postopek sortiranja,« je dejala Elizabeth Martin.

Evropska komisija je v strategiji EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke iz leta 2022 predlagala uvedbo »digitalnega potnega lista za izdelke« EU – to je elektronska evidenca, ki bi jo bilo treba uvesti do leta 2030, da bi kupce spodbudili k bolj ozaveščenim odločitvam. Glavni podatki, kot so sestava oblačila, izvor, toksičnost, možnosti vzdrževanja in razstavljanja, bi podjetjem pomagali pri sprejemanju krožnih modelov.

Za kakršnekoli res bistvene spremembe v tekstilnem sektorju je potrebno mednarodno sodelovanje. »Evropa je trenutno v ospredju teh prizadevanj za spremembe, vendar je treba te težave reševati na svetovni ravni,« je sklenila Sarsama.

---------------

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.