Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Kaj vse se še skriva v globinah oceanov? (FOTO)

V Atakamskem jarku ob obali Peruja so odkrili tri nove vrste rib, ki so prilagojene na večno temo in neverjeten pritisk.
Od 20 do 25 cm dolge ribe iz družine Liparidae so prilagojeno na globino 7500 metrov. FOTO: University of Newcastle/AFP
Od 20 do 25 cm dolge ribe iz družine Liparidae so prilagojeno na globino 7500 metrov. FOTO: University of Newcastle/AFP
S. S.
15. 9. 2018 | 13:47
15. 9. 2018 | 13:58
2:21
Znanstveniki so v globinah oceana odkrili tri nove vrste rib iz družine Liparidae (tako imenovana polžja riba). Gre za prozorne ribe, popolnoma prilagojene na pogoje, ki bi v trenutku ubili večino živih bitij na Zemlji.

Mednarodna ekipa znanstvenikov je z vrhunskimi kamerami pokukala na dno Atakamskega jarka ob obali Peruja. Presenečeni so bili nad živahnostjo, ki so jo odkrili na globini 7500 metrov, saj tam za življenje veljajo vse prej kot gostoljubni pogoji. Tako globoko bi morda pričakovali eno ali dve takšni ribi, našli pa so jih cel kup, je za AFP pokomentiral Alan Jamieson z univerze Newcastle.

Univerza Newcastle je objavila fotografije novoodkritih rib v Atakamskem jarku. FOTO: University of Newcastle/AFP
Univerza Newcastle je objavila fotografije novoodkritih rib v Atakamskem jarku. FOTO: University of Newcastle/AFP


Za zdaj so jih poimenovali roza, modra in vijolična atakamska riba. Dolge so od 20 do 25 cm, so prozorne in nimajo lusk. Prilagojene so na trdo temo in temperature okoli dveh stopinj Celzija. Pritisk je na tej globini tako velik, kot če bi si na mezinček postavili 800-kilogramsko utež, je ponazoril Jamieson.

Najbolj trdni deli telesa teh rib so koščica v notranjem ušesu in zobje. Sicer so iz gelu podobnega tkiva, ki razpade na površju. FOTO: University of Newcastle/AFP
Najbolj trdni deli telesa teh rib so koščica v notranjem ušesu in zobje. Sicer so iz gelu podobnega tkiva, ki razpade na površju. FOTO: University of Newcastle/AFP


V telesih rib je najtrdnejša struktura koščica v notranjem ušesu, ki jim omogoča ravnotežje, in zobje, je pojasnil raziskovalec Thomas Linley. Sicer pa so iz gelu podobnega tkiva, ki se ob prihodu na površje zelo hitro raztopi.
Znanstveniki se po besedah Jamiesona lahko nadejajo novih odkritij tudi velikih rib, kakršne so te, saj so globine svetovnih oceanov še zelo slabo raziskane. Atakamski jarek je dolg kar 6000 km in se razteza ob obali Južne Amerike, globok pa je tudi do 8000 metrov.



Jamieson je še pojasnil, da so se pripadnice te vrste rib prilagodile na najrazličnejše pogoje in naseljujejo vode po vsem svetu. Kljub temu je bil navdušen nad novoodkritimi oblikami in njihovimi sposobnostmi, da uspevajo v tako odročnih koščkih našega planeta.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine