Je Ferrari odstopil ali so ga odstopili?

Nedavno je svetovno, še posebej pa evropsko znanstveno skupnost vzburkalo odprto pismo uglednega znanstvenika Maura Ferrarija. Ta je predstavil razloge, zakaj je po komaj treh mesecih odstopil s prestižne funkcije predsednika Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).

Odstop je že sam po sebi dovolj nenavaden, da je vreden pozornosti. V tem primeru pa še toliko bolj, ker ga spremljajo nasprotujoči si odzivi in ker ga je sam Ferrari v pismu povezal z odzivom ERC in EU na pandemijo covida-19.



»Oprostite mi, vendar menim, da je zdaj prednostna naloga zaustavitev pandemije in reševanje morda milijonov življenj. To ima prednost pred kariero, politiko, celo pred lepoto določene znanosti. Verjamem v znanost v službi družbe. In zdaj to šteje največ, saj bodo covid-19 in njeni nasledniki premagani samo s pomočjo znanosti,« je zapisal Mauro Ferrari, znanstvenik z dvojnim, ameriškim in italijanskim državljanstvom.

Ferrari je odstop upravičeval s tem, da v ERC ni bil upoštevan njegov poziv k ustanovitvi posebnega programa za boj proti covidu-19: »Predlagal sem, da bi najboljšim znanstvenikom na svetu zagotovili sredstva in priložnosti za boj proti pandemiji in tako prišli do novih zdravil, cepiv in diagnostičnih orodji.« Kot je zapisal, je upravni organ njegov predlog soglasno zavrnil z utemeljitvijo, da ERC financira raziskave od spodaj navzgor, da nima opredeljenih fokusnih področij, niti ne upošteva koristnega vpliva na družbo.
 

ERC zavrnil očitke

Po zavrnitvi ga je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen osebno prosila za načrt boja proti pandemiji. Ta je bil nato poslan na organe komisije, kjer pa ni dobil podpore. Ferrari je zapisal, da je bil to razlog za njegov odstop.
Znanstveni svet ERC je v odgovoru zapisal, da ERC že financira veliko raziskovalnih projektov, povezanih s pandemijo (več kot 50 tekočih in že končanih projektov, skupaj vrednih okrog 100 milijonov evrov), po drugi strani pa so odstopljenemu predsedniku očitali, da je svojo funkcijo uporabljal za promocijo lastnih idej, da ni razumel konteksta delovanja ERC znotraj programa Obzorje 2020 ter da je bil v mesecih, ko je vodil ERC, preveč aktiven v zunanjih podjetjih in je zato tudi manjkal na nekaterih pomembnih sejah. Opozorili so še, da je vseh 19 članov znanstvenega sveta Ferrarija zaradi navedenih razlogov že 27. marca pozvalo k odstopu.
 

Odziv slovenskih znanstvenikov

Za mnenje o odstopu smo vprašali ugledna slovenska znanstvenika, ki sta bila tudi sama nagrajena s podporo ERC. Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta pravi, da je od daleč težko soditi, kaj se je dogajalo, čeprav je bil v tem času tudi sam v stikih s Ferrarijem. Po njegovem mora v teh razmerah vsak raziskovalec sam presoditi, ali lahko prispeva k reševanju problemov, povezanih s covidom-19. »Če lahko kaj prispevajo, se mi zdi smiselno, da v to usmerijo vse svoje moči, tudi za ceno tega, da siceršnje raziskave za nekaj časa odložijo na stran.«



Jerala sicer razume željo zdaj že nekdanjega predsednika znanstvenega sveta, da bi angažiral izjemen potencial ERC v boju proti pandemiji. »Ne vem, kakšne mehanizme je nameraval uporabiti. Sam sem predlagal, da bi dobitnikom sredstev ERC, ki se želijo vključiti v raziskave, povezane s covidom-19, podaljšali financiranje projektov za obdobje, ki ga bodo namenili za te raziskave.« Vendar kot pravi, projekti ERC ​niso primeren mehanizem za reševanje urgentne krize. »Gre za dolgotrajne, inovativne, ambiciozne in tvegane ideje, za katere pričakujemo, da bodo premikale meje znanosti na daljši rok.«
 

Zgrešen pristop

Tudi dr. Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan obžaluje Ferrarijev odstop. Ob njunem zadnjem srečanju v januarju mu je Ferrari namreč obljubil, da pride aprila v Ljubljano. Meni še, da imata v tej zgodbi prav obe strani in da bi bila najboljša rešitev kompromis.

Zdi se mu smotrno, da teme raziskav v ERC določajo znanstveniki in ne politiki. »Brez dvoma bo ob naslednjem razpisu ERC ​ veliko predlogov na temo covida na vseh mogočih področjih, od molekularne biokemije do kvantnega računanja oblik molekul, sinhrotronsko hitrih določanj strukture potencialnih učinkovin in umetne inteligence za napovedovanje različnih stvari, ki nas zdaj zanimajo. To bo zagotovo uporabno ob naslednji pandemiji, ki se bo nedvomno zgodila. Pa tudi pri navadni gripi. Tako je tudi stališče znanstvenega sveta ERC.«

Mihailović meni, da je Ferrari ubral napačen pristop, ker je več časa preživel v ZDA, kjer imajo drugačne navade in so bolj navajeni »horuk« akcij. V Evropi se to očitno ne da, še posebej ko proračun ravno zaradi pandemije ni sprejet. EU se bo morala iz tega nekaj naučiti, še pravi naš fizik.