Prejšnji mesec je minilo 13 let od ustanovitve Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), programa podpore projektov najodličnejših raziskovalcev, v katerem je imela Slovenija dolgo zelo skromen izkupiček. Lanski razpisi pa so prinesli preobrat. Najprej sta bila s prijavo projekta uspešna dva naša raziskovalca na začetku kariere,
prejšnji teden so jima sledili še trije uveljavljeni znanstveniki: dr. Peter Križan in dr. Igor Muševič z Inštituta Jožefa Stefana ter dr. Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta.
-
Soustanovitelj ERC je bil tudi naš evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik.
-
Univerza v Ljubljani ima pet projektov ERC, Kemijski inštitut in Institut Jožefa Stefana pa po štiri.
-
Velika Britanija ima v ERC največji izkupiček. Po brexitu si bo morala dostop kupiti.
Evropski raziskovalni svet je namenjen podpori znanstvene odličnosti v EU in pridruženih članicah, a tudi privabljanju vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta. Zato pri dodelitvi podpor ni pomembna narodnost prijavljenih raziskovalcev, ti morajo svoje projekte le izvajati na kateri od evropskih raziskovalnih institucij.
Vsako leto štirje razpisi
ERC vsako leto objavi štiri razpise. Prvi,
starting grant, je namenjen raziskovalcem, ki so doktorirali pred dvema do sedmimi leti, drugi,
consolidator grant, tistim, ki še gradijo raziskovalno kariero in so doktorirali pred sedmimi do dvanajstimi leti, tretji je za uveljavljene raziskovalce (
advanced grant), četrti,
synergy grant, pa je namenjen projektom, v katerih koordinirano sodeluje več vodilnih raziskovalcev (od dva do štirje). Poleg teh temeljnih kategorij svet ponuja še finančno podporo za pot od inovacije do uporabne aplikacije za tiste dobitnike nagrad ERC, ki želijo razvijati svojo idejo. Dobila sta jo tudi že dva slovenska raziskovalca, dr. Dragan Mihailović in dr. Roman Jerala.
Slovenski prejemniki podpore ERC
- 2007 začetek delovanja mehanizma
- 2011 raziskovalci na začetku kariere, dr. Nedjeljka Žagar, FMF UL
- 2014 uveljavljeni raziskovalci, dr. Dragan Mihailović, IJS
- 2016 uveljavljeni raziskovalci, dr. Tomaž Prosen, FMF UL
- 2016 uveljavljeni raziskovalci, dr. Marta Verginella, FF UL
- 2017 raziskovalci, ki gradijo kariero, dr. Matevž Dular, FS UL
- 2017 uveljavljeni raziskovalci, dr. Roman Jerala, KI
- 2018 raziskovalci na začetku kariere, dr. Jaka Tušek FS UL
- 2018 uveljavljeni raziskovalci, dr. Jernej Ule, KI
- 2019 raziskovalci na začetku kariere, Nejc Hodnik, KI
- 2019 raziskovalci na začetku kariere, Matjaž Humar, IJS
- 2019 uveljavljeni raziskovalci, dr. Peter Križan, IJS
- 2019 uveljavljeni raziskovalci, dr. Igor Muševič, IJS
- 2019 uveljavljeni raziskovalci, dr. Matej Praprotnik, KI
Aerogel, kot pero lahek, prozoren material, ki ga uporabljajo tudi v japonskem trkalniku Belle II v Cukubi, kjer bo svoj projekt ERC razvijal dr. Peter Križan. Foto Arne Hodalič, Katja Bidovec, IJS
Sistemi podpore prijaviteljem
Kakšen je ključ uspešnosti v ERC, smo povprašali tri zadnje nagrajence. »Ideje za moj projekt so se oblikovale nekaj let, zadnjega pol leta so bile priprave bolj intenzivne, mesec dni pred prijavo pa sem se ukvarjal praktično samo s tem,« je povedal
Peter Križan. Njegov inštitutski kolega
Igor Muševič je poudaril, da so projekti ERC »administrativno najmanj, po pričakovani znanstveni vsebini pa najbolj zahtevni«, medtem ko so po besedah
Mateja Praprotnika ti projekti ponavadi zelo tvegani, a obenem izvedljivi in omogočajo velik preboj na posameznem znanstvenem področju.
Zanimalo nas je še, kako sta jih pri prijavi podprla matični inštitut oziroma resorno ministrstvo. Križan je povedal, da so levji delež k uspehu projekta prispevali najožji sodelavci, a tudi obe instituciji, kjer se bo izvajal, IJS in Fakulteta za matematiko in fiziko. Muševič je pohvalil podporo IJS in ministrstva. Dejal je, da je inštitut pridobil sodelovanje odličnega zunanjega svetovalca, ki z delavnicami svetuje pri pripravi projektov ERC.
7000
znanstvenikov je dobilo podporo v prvih desetih letih, med njimi le trije iz Slovenije
9000
projektov je doslej podprl ERC, izbral jih je izmed več kot 82.000 prijavami
23
milijonov evrov je pridobilo 13 slovenskih nagrajencev
O vrednosti inštitutske in vladne podpore projektom veliko vesta tudi prva moža IJS in KI
Jadran Lenarčič in
Gregor Anderluh. Po Lenarčičevih besedah je država projekte ERC začela jemati resno tudi zato, ker je bila deležna marsikakšne kritike evropske komisije. Po njegovi oceni naša država ponuja nekaj dobrih instrumentov pri spodbujanju prijav in njihove kakovosti ter vzdržuje ustrezne mednarodne stike, na IJS pa so k temu dodali še nekaj spodbud in začeli identificirati potencialne prijavitelje.
Tudi po Anderluhovem mnenju je država naredila nekaj pravih potez. »Smo ena prvih držav, ki zainteresiranim raziskovalcem financiramo obisk pri izbranem dobitniku projekta ERC, kjer se kandidati lahko seznanijo z načinom dela in kakovostjo raziskav, ki sta potrebna za pripravo projekta. Na enem takšnih obiskov je bil tudi Matej Praprotnik.« Anderluh je poudaril še pomen nacionalnega financiranja tistih prijaviteljev projektov ERC, ki na razpisu sicer niso bili uspešni, a so dobili dovolj dobro oceno, da se lahko znova prijavijo. K uspehu na razpisih gotovo pripomore še to, da imajo na KI po direktorjevih besedah odlično projektno pisarno, uspešnim prijaviteljem dajo za eno plačo nagrade in dodatna sredstva za raziskave v času projekta.
V ERC ugotavljajo, da sodimo med države, ki so v znanosti in raziskovanju naredile največji korak naprej. Foto Blaž Samec
Možnost za zaposlitev mladih
Pridobitev projekta za raziskovalce pomeni tudi velik prestiž in potrditev odličnega dela. Križan je opozoril, da je njegov projekt letos edini z obsežnega področja eksperimentalne fizike osnovnih delcev. Muševič je povedal, da mu bo pridobitev projekta omogočila uresničitev idej, ki jih je razvijal zadnjih petnajst let. »Brez tega projekta ne bi bilo mogoče izpeljati tako zahtevnih temeljnih raziskav. Na odseku, ki ga vodim, je raziskovalna politika zasnovana predvsem na mladih raziskovalcih, ki so na IJS zaposleni v obdobju raziskav v okviru doktorskega dela. Zato se raziskovalna skupina zelo spreminja in je odvisna od projektov. S pridobitvijo projekta ERC je predvidena zaposlitev novih sodelavcev, tako da se bo skupina začasno zelo povečala.«
13
milijard evrov je bilo na voljo za projekte ERC v iztekajočem se programu za raziskave in razvoj Obzorje 2020
Tudi Praprotnik je zadovoljen, da bo za rešitev zahtevnega problema lahko razširil in oblikoval odlično raziskovalno skupino. »Zelo me veseli, da bom to lahko storil doma, v Sloveniji.«
Slovenska znanost napreduje
Po besedah
Andreje Umek Venturini z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport statistika kaže slovenski napredek v ERC: »V 7. okvirnem programu EU (2007–2013) smo prejeli dva projekta ERC, v zdajšnjem Obzorju 2020 (2014–2020) pa že enajst in še ni končan. Tudi ERC ugotavlja, da sodimo med države, ki so naredile največji korak naprej.« Povedala je še, da je bil pred tremi leti delež pridobljenih projektov med vsemi prijavljenimi pri nas triodstoten, s čimer smo bili izenačeni z Malto in Poljsko in pred Hrvaško, Latvijo, Bolgarijo, Litvo, Romunijo, Slovaško In Srbijo. Pričakuje, da bodo po upoštevanju rezultatov zadnjega razpisa naši podatki boljši.
ℹERC in covid-19
Kako učinkovit instrument pri reševanju aktualnih problemov utegne biti ERC, dokazuje sporočilo, ki ga je svet objavil 6. aprila. Napovedujejo novo telefonsko aplikacijo, ki bo na temelju glasu, dihanja in kašljanja uporabnika telefona zaznala, da je ta morda okužen z novim koronavirusom. Projekt, ki veliko obeta, je še v fazi raziskav, trenutno skušajo zbrati čim več podatkov in tudi vključiti čim več morebiti okuženih. In v čem je povezava z ERC? Aplikacijo razvija skupina raziskovalcev s cambriške univerze pod vodstvom prof. Cecilie Mascolo, prejemnice 2,5 milijona evrov vredne nagrade za projekt ERC v kategoriji uveljavljenih znanstvenikov. V nedavnem intervjuju je povedala: »Ljudje, ki mislijo, da imajo covid-19, si lahko namestijo to aplikacijo na pametni telefon. Zaprošeni bodo, da posnamejo svoj kašelj in nekaj sekund svojega dihanja, poleg tega bodo odgovorili na vprašanja o telesni temperaturi, pogostosti kašlja, srčnem utripu, starosti, spolu in morebitnih zdravstvenih težavah. Ljudje lahko v študiji sodelujejo kot prostovoljci in s tem prispevajo k raziskavam te bolezni. Naša ideja je, da razvijemo analizo, ki bo avtomatično zaznala covid-19, in to v glavnem na temelju zvokov.«
Komentarji