Jabolko navdiha znanstvenicama za raziskovanje zunajgalaktične svetlobe in posebnih supernov

Predsednik republike Borut Pahor je jabolki navdiha za dosežke v znanosti letos podelil znanstvenicama Univerze v Novi Gorici dr. Gabrijeli Zaharijaš za raziskave zunajgalaktične svetlobe ozadja s satelitom Fermi in dr. Tanji Petrushevski za odkritje posebne supernove.

 

Satelit Fermi

Gabrijela Zaharijaš iz novogoriškega Centra za astrofiziko in kozmologijo sodeluje pri raziskavah zunajgalaktične svetlobe ozadja s satelitom Fermi. Izjemno pomembni rezultati opazovanj, ki nam pomagajo izvedeti več o nastajanju zvezd, so bili novembra 2018 objavljeni v reviji Science, ki velja za eno najimenitnejših znanstvenih revij v svetu.



Meritve znanstvenikov mednarodne skupine Fermi LAT so pokazale, da je bil vrhunec nastajanja zvezd v našem vesolju pred približno desetimi milijardami let. To odkritje je izredno pomembno za razumevanje časovne dinamike nastajanja zvezd v vesolju.

Zaharijaševa z drugimi novogoriškimi kolegi sodeluje tudi pri izgradnji teleskopov Čerenkov, največjega observatorija za astronomijo z visokoenergijsko gamasvetlobo, ki je prednostni projekt Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture.

»Gabrijela Zaharijaš raziskuje, razume in razlaga svetlobo v času. Kot univerzitetna učiteljica svoje znanje predaja novim generacijam študentov astrofizike. Kot izjemna mlada znanstvenica bogati slovensko znanstveno odličnost in utrjuje njen ugled v svetu. S talentom, znanjem in vnemo, ki odganjajo temo, dela prostor svetlobi, navdihuje in navdušuje,« so v obrazložitvi nagrade poudarili v Pahorjevem kabinetu.

Dvojna nevtronska zvezda

Mlada raziskovalka Tanja Petrushevska pa je lani s skupino znanstvenikov s kalifornijskega inštituta za tehnologijo Caltech sodelovala pri odkritju prve supernove, pri kateri je nastala tesna dvojna nevtronska zvezda. Ta pojav so opazili prvič in je zbudil izjemno zanimanje strokovne in širše javnosti. O izsledkih raziskave so prav tako poročali v Science.



»Spektroskopske podatke supernove iPTF14gqr sem analizirala neko nedeljo, a to ni nič nenavadnega, saj supernove eksplodirajo tudi ob koncu tedna,« je znanstvenica zapisala za Delovo Znanost.

Nevtronske zvezde nastanejo iz zvezd, ki imajo vsaj osemkratno maso Sonca. Ko zvezdi zmanjka jedrskega goriva, se njena sredica sesede v nevtronsko zvezdo ali črno luknjo, zunanje plasti pa raznese v eksploziji supernove. Dotična umirajoča zvezda pa je v eksploziji odvrgla le za petino mase Sonca snovi, kar je bistveno manj, kot jo zvezde običajno izvržejo v eksplozijah supernov. Snov iz ovojnice je očitno nekaj ukradlo, so zaključili raziskovalci. TA kradljivka je bila gosta spremljevalka, ki ji je s svojo gravitacijsko silo že pred eksplozijo ukradla snov in jo posesala nase.

Ob opazovanju eksplozije, ki nosi oznako iPTF 14gqr, so tako prvič doslej opazovali rojstvo nevtronske zvezde, ki ima ob sebi še eno nevtronsko zvezdo. »V dvojnih sistemih, v katerih je ena od zvezd kompakten objekt (nevtronska zvezda ali črna luknja), lahko ta drugo zvezdo popolnoma sleče – odstrani vse njene zunanje plasti, tako da ostane le gola, kovinska sredica. Čeprav je težko nedvoumno identificirati take vrste eksplozij, so bile 'ultraslečene' supernove predlagane kot način nastanka tesnih dvojnih nevtronskih zvezd,« je v Delu zapisala Petrushevska.



Ker sta nevtronski zvezdi zelo blizu ena drugi, se bosta nekoč zlili v trku, ki bo podoben prelomnemu dogodku GW170817, ki so ga zaznali leta 2017 tako z detektorji gravitacijskih valov kot tudi sateliti in teleskopi na Zemlji, pri njegovem opazovanju pa so sodelovali raziskovalci Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

Tudi Petrushevska skupaj z novogoriškimi kolegi sodeluje pri izgradnji teleskopa, v tem primeru velikega sinoptičnega pregledovalnega teleskopa v Čilu, ki bo z velikanskim zrcalom lahko v nekaj nočeh posnel celotno nebo ter iskal nove in doslej še neprepoznane izvore svetlobe na nebu.

»Tanja Petrushevska svojo prekipevajočo radovednost in velikansko znanje prenaša na nove generacije študentov astrofizike in bogati slovensko znanstveno odličnost. Je 'spremljevalka zvezd', izjemna mlada znanstvenica, ki svoj talent, znanje in delo pretaplja v odkritja v navdih vsem, ki se ne bojijo iti naprej in seči najvišje,« so poudarili v obrazložitvi nagrade.

Intervjuja z znanstvenicama bomo v prihodnjih izdajah objavili na straneh Znanosti, ki so del časnika Delo ob četrtkih.