Izraelci gredo na Luno (FOTO in VIDEO)

Vesoljsko plovilo izraelskega podjetja SpaceIL bo na raketi SpaceX raketi jutri zgodaj zjutraj poletelo proti Luni. Če bo konec aprila pristanek uspešen, bo Izrael šele četrta država, ki bo z robotskim plovilom pristala na našem naravnem satelitu po ZDA, Rusiji in Kitajski. Misija je še toliko bolj posebna, ker gre za prvo lunarno misijo, financirano z zasebnim kapitalom.

Zgodba izraelskega podjetja, ustanovljenega leta 2011, se je začela v okviru tekmovanja Lunar X Prize, v katerem je Google zasebnim organizacijam ponudil 30 milijonov dolarjev za razvoj lunarnega plovila, ki bo pristalo na Luni, prepotovalo okoli 500 metrov po površju in na Zemljo poslalo visokoresolucijske fotografije in posnetke. SpaceIL se je uvrstil med pet finalistov in je med prvimi sklenil pogodbo za izstrelitev, a tekmovalce je prehitel rok in tako se je natečaj marca lani končal brez zmagovalca.

Nekateri so bili predaleč, da bi zavrgli ves trud in vložena sredstva. Med temi je poleg izraelskega še nemško podjetje PTScientists, ki namerava robotski rover na Luno poslati v drugi polovici letošnjega leta ali v prvi prihodnjega, japonsko podjetje Hakuto, ki bo plovilo na Luno poslalo predvidoma prihodnje leto, ter ameriški Astrobotic in čilski Team AngelicvM.

Izraelci so združili sile in denar

Naziv prvega zasebnega podjetja na Luni pa bo, če bo šlo vse po načrtih, osvojilo izraelsko podjetje, ki je bilo pred dobrim letom menda na robu bankrota, a so ga nato rešili bogati Izraelci in podporniki Izraela. Projekt je večinoma financiral 88-letni izraelski milijarder Morris Khan. Po navedbah spletne strani podjetja je v misijo vložil okoli 35 milijonov evrov, okoli 21 milijonov evrov je dodal lasvegaški igralniški magnat Sheldon Adelson, slaba dva milijona pa Izraelska vesoljska agencija, ostalo pa drugi bogati ameriško-kanadski podporniki Izraela. Plovilo je po načrtih podjetja zgradilo državno podjetje Izraelska vesoljska industrija − največje vesoljsko in obrambno podjetje v državi; poleg miroljubnih plovil, od letal do vesoljskih satelitov, se osredotočajo predvsem na orožarske sisteme in izstrelke. Misija SpaceIL je do zdaj po dostopnih podatkih stala okoli 84 milijonov evrov.



Podjetje so ustanovili trije mladi inženirji Yariv Bash, Kfir Damari in Yonatan Winetraub. Kar nekaj let so sanjali o projektu, ki se jim je v glavah porodil neko noč v majhnem lokalu v kraju Holon južno od Tel Aviva, je za izraelski portal The Grapevine povedal Winetraub. Na spletni strani pravijo, da je ideja močno prerasla okvire Googlovega tekmovanja. »SpaceIL se trudi, da bi ustvarila izraelski učinek, ki ga je imel program Apollo.

Podjetje želi navdihniti naslednjo generacijo Izraelcev in drugih prebivalcev tega sveta, da bi se odločili za študij s področij znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike,« so zapisali.
 

Deljena vožnja in časovna kapsula

Pristajalni modul Beresheet (ime v hebrejščini pomeni »na začetku«) je velik kot zelo majhen avtomobil, tehta manj kot 185 kilogramov, skupaj z gorivom za pristajanje pa 585 kilogramov. Velja za najmanjše plovilo, ki je kdajkoli pristalo na Luni. Poleg znanstvenih instrumentov, s katerimi bodo merili magnetno polje, bo lander na Luno dostavil časovno kapsulo.



V njej so tri spominske enote, na katerih so izraelska deklaracija o neodvisnosti, državni himna in zastava, več hebrejskih pesmi, otroške slikice, ključna izraelska literatura, seveda pa ne manjka njihova sveta knjiga. Po koncu misije bo pristajalni modul postal nov predmet, če se izognemo besedi odpadek, ki ga je na Luni pustilo človeštvo. No, obstaja možnost, da bodo udeleženci prihodnjih odprav ali celo stalnih naselbin vse to vendarle pospravili.

»Zelo verjetno je, da bodo prihodnje generacije našle te naše informacije in bodo želele več vedeti o tej zgodovinski misiji,« je o čustveni noti misije dejal eden od treh ustanoviteljev podjetja Yonatan Winetraub.

Trojna dostava v vesolje

Izraelski lander bo »tretji« potnik rakete SpaceX Falcon 9, ki jo bodo izstrelili s Floride. Primarni cilj izstrelitve je v geostacionarno orbito dostaviti indonezijski telekomunikacijski satelit PSN-6. Sopotnik bo tudi mikrosatelit S5 ameriške vojske, težak le 60 kilogramov. Gre za ekperiment, s katerim bodo preverili, če lahko majhne vremenske satelite uporabljajo tudi v geostacionarni orbiti. SpaceX bo za tokratno misijo uporabil pogonsko raketo, ki je pred tem že dvakrat letela v vesolje. Tudi tokrat bodo z njo skušali pristati na plavajoči ploščadi.

Beresheet bo raketa v orbito izpustila pri hitrosti 36.000 kilometrov na uro. Po ločitvi od rakete se bo plovilo dvignilo na okoli 60.000 kilometrov, nato bo začelo kroženje v prvi orbiti. Plovilo bo naredilo več revolucij okoli Zemlje v treh različnih orbitah, vsaka bo nekoliko višja. Približno dva meseca se bo tako oddaljevalo, dokler ne bo v četrti orbiti dovolj daleč od planeta, da ga bo ujela Lunina gravitacija. Naš naravni satelit bo še večkrat obkrožilo, nato pa se bo začelo spuščati proti severu območja Morja spokojnosti (Mare Serenitatis). Pristajanje na štirih pristajalnih nogicah bo povsem avtonomno, ko bo moralo zmanjšati hitrost s 6000 na nič kilometrov na uro. Pet metrov nad površjem bodo motorji ugasnili in plovilo se bo prosto spustilo na tla.



Po pristanku bo plovilo »živelo« le nekaj dni, po nekaterih navedbah največ dva, saj nima termalne zaščite in se bo zaradi zelo visokih dnevnih temperatur, ki lahko dosežejo tudi 130 stopinj Celzija, pregrelo. Bo pa v tem času poskočilo 500 metrov daleč na drugo mesto pristanka. Beresheet sicer ni namenjen dolgoživosti, ampak predstavitvi napredne tehnologije in poslovnega modela, da bi lahko tudi zasebnemu podjetju uspelo pristati na Luni, navaja portal Conversation.

Partnerstvo z Naso

Izraelska vesoljska agencija je oktobra lani sklenila tudi sodelovanje z Naso, ki bo v zameno za zbrane podatke pomagala pri komunikaciji s plovilom. Partnerstvo so sklenili v okviru novega lunarnega programa, ki je del načrtov Trumpove administracije, da bi na Luno spet poslali človeka. Ameriška vesoljska agencija je omogočila tudi vgradnjo laserskih retroreflektorjev, ki omogočajo odboj svetlobe, v tem primeru za lažje lociranje plovila na površju.

Ob pristajanju bodo motorji dvignili nekaj prahu, kar bo izkoristil Nasin orbiter Reconnaissance, ki bo poskušal zaznati živo srebro in vodik.

Po navedbah Stephena Cola, tiskovnega predstavnika Nase, orbiter najverjetneje ne bo posnel fotografij pristajanja, jih bo pa po pristanku, so navedli na portalu Planetary Society. Lander je namreč opremljen z vrhunskimi kamerami, kot so zahtevali že pogoji tekmovanja, zato bodo razglednice z Lune gotovo odlične.

Izraelsko plovilo bo opremljeno tudi z magnetomerom, ki ga je prispeval izraelski Weizmannov znanstveni inštitut. Meritve magnetnega polja so namreč pomembni podatki tako za Naso kot druge vesoljske agencije. V bližini tokratnega mesta pristanka je šibko magnetno polje že leta 1973 izmerila sovjetska odprava Luna 21, ki je bilo opremljeno še z avtonomnim vozilom Lunohod 2. Razumevanje magnetizma pripomore k razumevanju nastanka nebesnih teles. Zemlja ima močno magnetno polje, ki ga ustvarjajo procesi v staljenem jedru, Luna ga nima, ga je pa imela pred 3,6 milijarde leti.

Podlaga za sodelovanje z Eso

Beresheet je tudi prototip plovila, kakršnega bo v prihodnje Izraelska vesoljska industrija v sodelovanju z nemških podjetjem OHB System izdelala za Evropsko vesoljsko agencijo, je konec januarja poročal Reuters. Koliko je nemško-izraelsko partnerstvo vredno, ni jasno, a govori se o več milijonih evrov. Evropska vesoljska agencija načrtuje tudi rudarske misije, v okviru katerih bi iz tamkajšnjega materiala lahko proizvajali gorivo.

Uspešen pristanek Beresheeta bi Izrael uveljavil kot tehnološko velesilo. V podjetju SpaceIL upajo, da bo vesoljska industrija postala pogonski motor za celotno gospodarstvo. V vesoljsko raziskovanje se vse bolj usmerjajo tudi arabske države, ki za vire financiranja uporabljajo prihodke od prodaje nafte. V Združenih arabskih emiratih tako že delajo na robotski odpravi na Mars. Kako daleč lahko pride država, kjer ima vesoljski program (skoraj) neomejeno veliko sredstev, se je že večkrat pokazalo.