Veliki rumenočopasti kakadu
(Cacatua galerita) se lahko pohvali z novo veščino.
V zadnjih letih se je nekaj predstavnikov te vrste v Sydneyju in okolici naučilo, kako se v zabojnikih za smeti dokopati do ostankov hrane. Naučeno znanje se je med njimi hitro razširilo, so ugotovili v študiji, objavljeni v reviji
Science.
Ekolog
Richard Major iz avstralskega nacionalnega muzeja, soavtor študije, je poudaril, da je to še en dokaz, kako se ptice lahko hitro prilagodijo urbanemu okolju. Vse se je začelo, ko je Major leta 2015 v obalnem mestu Stanwell Park opazil spretno belo ptico, kako s kljunom in nogami odpira pokrov smetnjaka.
Povezal se je z raziskovalkama
Barbaro Klump in
Lucy Aplin z inštituta Maxa Plancka za vedenje živali ter
Johnom Martinom iz organizacije Taronga. Iznajdljive papagaje so pred letom 2018 opazili v treh mestnih četrtih. Do konca leta 2019 se je veščina razširila med kakaduje v 44 okoliših od petstotih, kolikor jih je zajelo opazovanje. Raziskovalci, kot navajajo v reviji
Science, so opazili jasen vzorec, kako se je to znanje iz prvotnih treh četrti širilo navzven.
Toda v bolj oddaljenih krajih so opazili drugačno taktiko z istim ciljem, zato menijo, da so se tamkajšnje ptice neodvisno in po svoje naučile odpiranja zabojnikov. Natančnejše opazovanje 468 označenih ptic je pokazalo, da se kakadu najprej s kljunom loti sprednjega dela pokrova, ko se ta nekoliko odpre, pa se pomakne proti tečajem pokrova in ga potisne navzgor. Nekateri drugi so pokrov porinili z glavo. Čim bolj so bile ptice v mestnih okoliših med seboj oddaljene, tem bolj različne tehnike so uporabljale.
Ptice se tako dokoplejo do zanimivega vira hrane. FOTO: Barbara Klump/AFP
»Mojstri učenja s posnemanjem so otroci. Že od rojstva posnemajo obnašanje tako drugih otrok kot odraslih. Nekaj takšnih primerov poznamo tudi pri živalih. Toda težko je dokazati, da je iskanje hrane posledica medsebojnega učenja in ne naravnega nagona,« je pojasnila Klumpova.
Major, ki avstralske ptice proučuje že več kot dvajset let, je poudaril, da so veliki rumenočopasti kakaduji »glasni in agresivni«, pa tudi neverjetno pametni in vztrajni in so se izredno dobro prilagodili na sobivanje z ljudmi. Najbolj uspešni pri odpiranju zabojnikov so bili dominantni samci, ki so večji in močnejši. Drugi so v bližini pozorno opazovali dogajanje in se učili.
Komentarji