Mednarodna vesoljska postaja je še vedno zgled sodelovanja med državami in opomin, da v vesolju ni meja. Tako si Amerika in Rusija, ki sta zaradi vojne v Ukrajini znova v močno ohlajenih odnosih, še naprej izmenjujeta sedeže v kapsulah za prevoz posadke. Za to so primerni le ruski sojuzi in ameriški dragoni podjetja Spacex.

Tokrat so izstrelili sojuza iz Bajkonurja v Kazahstanu, na krovu pa so bili ruska kozmonavta Sergej Prokopjev in Dmitri Petelin in ameriški astronavt Frank Rubio. Na postaji je trenutno deset oseb, a 29. septembra se bodo poslovili kozmonavti Denis Matvejev, Sergej Korsakov in Oleg Artemijev, ki bodo po šestih mesecih bivanja v vesoljskem laboratoriju pristajali v puščavi v Kazahstanu. Rubio je tokrat prvič v orbiti, prav tako Petelin, za Prokopjeva pa je to drugi obisk postaje. Na njej bodo pol leta, kot je običajno, opravljali bodo številne raziskave, hkrati pa uživali v razgledu, ki ga bodo prek fotografij delili tudi z vsemi nami na trdnih tleh.

Sojuz ima serijsko številko 751, kot navaja nasaspaceflight.com, so mu tokrat nadeli ime Ciolkovski, po ruskem znanstveniku Konstantinu Ciolkovskem. Medtem ko je za ameriška plovila običajno, da jim dajejo imena, so sojuze redko poimenovali, a očitno se trendi spreminjajo.

Rubio, rojen decembra 1975, je major ameriške vojske, pilot helikopterja in vojaški kirurg. Med drugim ima 1100 ur letenja, od tega 600 ur letenja v vojaških operacijah. Za astronavta so ga izbrali leta 2017. 

Prokopjev, rojen februarja 1975, je prav tako vojaški pilot in inženir. Med kandidate za kozmonavte je bil izbran leta 2010 in dve leti kasneje uradno postal kozmonavt. Dvakrat je bil rezerva, prvič pa je na ISS odpotoval junija 2018. Na postaji je bil 196 dni, njegova odprava 56/57 pa je znana po luknjici, ki so jo odkrili v orbitalnem modulu na sojuzu, za katero se še zdaj ne ve, kako je nastala. Med drugim so Rusi menili, da je šlo za namerno storjeno škodo, ki naj bi jo povzročila ameriška astronavtka, ki je na postaji domnevno doživela živčni zlom. Američani so seveda vse zanikali.

Petelin pa je bil rojen julija 1983 v Kazahstanu, prav tako je pilot in inženir, med kandidate za kozmonavte so ga sprejeli leta 2012. Tudi on je bil že dvakrat član rezervne posadke, zdaj pa je prvič poletel v orbito.

FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Tretjega oktobra pa je načrtovan polet z ameriških tal, in sicer odprava crew-5, ki bo poletela z dragonom. Kot pravijo pri Nasi, je posadka – ameriški astronavt Josh Cassada, astronavtka Nicole Man, japonski astronavt Koiči Vakata in ruska kozmonavtka Ana Kikina – že v obvezni 14-dnevni karanteni, da ne bi slučajno bolni odpotovali na ISS.

Sojuz je poletel iz Bajkonurja. FOTO: Natalia Kolesnikova/AFP

Običajna praksa in zapleti

Potem ko je Nasa leta 2011 upokojila raketoplane, je bilo edino prevozno sredstvo v orbito, primerno za posadko, ruski sojuz. Zelo zanesljiva raketa in dobra kapsula, ki se je v preteklih letih izkazala tudi v izrednem dogodku. Nasa je plačevala visoke vsote za sedeže, prav tako Esa ter tudi japonska in kanadska agencija, ki prav tako sodelujeta pri dragem projektu, ki ga bodo po trenutnih napovedih vzdrževali do leta 2030, vendar je marsikaj v negotovosti, če bo Rusija uresničila napovedi in se s postaje umaknila že leta 2025.

Leta 2020 si je Nasa končno oddahnila, saj je dobila lastno prevozno sredstvo za posadko. To je Spacexov dragon, ki ga v vesolje izstrelijo s falconom 9. Nasa je nalogo izdelave ustrezne kapsule zaupala Spacexu in Boeingu, kjer pa se jim precej bolj zapleta in šele februarja 2023 je predviden polet starlinerja z astronavti na krovu.

Vrnimo se nazaj k izmenjavi sedežev. Da bi, tudi če bi se zgodila kakšna izredna situacija, zagotovili prisotnost tako Američanov kot Rusov na postaji, so se dogovorili za nadaljnjo izmenjavanje sedežev, čeprav Roskozmos sprva ni želel leteti z dragonom, češ da varnost ni izkazana. Ko se je začela vojna v Ukrajini, so se stvari še bolj zapletle, vendar sta julija agenciji objavili, da sta dosegli dogovor o izmenjavi. Sprva je namreč veljalo, da bodo skupaj leteli Prokopjev, Petelin in Kikina, kozmonavtka bo zdaj letela z ameriškim plovilom, Rubio pa se je moral zadovoljiti z ruskim. Kikina bo tako postala prva Rusinja, ki bo poletela z ameriškim vesoljskim plovilom, potem ko je decembra 2002 z raketoplanom endeavour pristal Rus Sergej Treščov. Po trenutnem dogovoru sta predvideni še dve menjavi prihodnje leto in v letu 2024.