Ideje zaživijo, ko jih slišijo drugi

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Prenosni računalnik, tablico in pametni telefon. Omogočajo mi komunicirati s kolegi doma in po svetu ter z dva tisoč računalniškimi procesorji v kleti reaktorskega centra Instituta Jožef Stefan.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

S sodelavci raziskujemo fizikalne procese, ki so ključni za učinkovito in varno obratovanje jedrskih elektrarn. Naša cilja sta boljše razumevanje prenosa toplote, staranja materialov in natančnejše napovedovanje procesov med taljenjem reaktorja zaradi zaostale toplote. Zaostalo toploto povzroča naravni radioaktivni razpad razcepkov urana. Tega naravnega procesa ni mogoče ustaviti. Raziskujemo predvsem računalniške modele in simulacije. Postavili smo tudi laboratorij, ki nam omogoča študij prenosa toplote iz trdnih teles na kapljevine z uparjanjem.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Že osem tednov nisem bil na službeni poti. Prej sem bil skoraj vsak drugi teden na sestankih za mednarodne projekte, konferencah in aktivnostih evropske mreže za jedrsko izobraževanje ENEN, ki sem ji štiri leta predsedoval. Koronavirus pa mi je prinesel tudi nov raziskovalni izziv: napovedovanje razvoja epidemije in zasedenosti bolnišnic. Obvladovanje epidemije je namreč podobno obvladovanju jedrskega reaktorja. Sodelavec dr. Matjaž Leskovar je bil med prvimi, ki so bili v Sloveniji na ta izziv pripravljeni, in je imel tudi pogum, da se je s svojimi napovedmi javno izpostavil (http://r4.ijs.si/COVID19).
 

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi omogoča veliko svobodo ukvarjati se predvsem z vprašanjem zakaj in dosti manj z vprašanjem kako. Vedeti, kako, sicer vsaj kratkoročno prinaša večje dobičke. Vedeti, zakaj, pa je za nas kot družbo veliko bolj pomembno. Primer? Zakaj se zadnja leta vsi ukvarjamo z novimi viri energije? Ker bi radi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in zaščitili naš planet. In kako smo se tega lotili? S finančnimi spodbudami konkretnih tehnologij, ne z raziskavami. V Nemčiji vložek 500 milijard evrov v obnovljive vire energije ni zmanjšal emisij toplogrednih plinov. To se zgodi, če vemo, kako, in pozabimo, zakaj.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ohranjanje in razvijanje novega znanja in prihodnjih generacij raziskovalcev in strokovnjakov za jedrsko energijo. Z njo smo si že pred več kot pol stoletja zagotovili varno energetsko prihodnost za naslednjih nekaj tisoč let.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Najbrž je res priložnost tisto, kar dela znanstvenika. Proti koncu študija so mi ponudili možnost diplomske naloge na IJS. Prijateljica, ki je naredila odlično kariero v industriji, mi še danes omeni, da si mene v znanosti res ni predstavljala.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V mladosti sem se posvečal igranju klarineta in saksofona. Potem je z družino in znanostjo za glasbo enostavno zmanjkalo časa. Sodeloval sem v več nadzornih svetih in upravnih odborih. Poleg združenja ENEN sem v zadnjih letih predsedoval tudi združenju EAES (European Atomic Energy Society, združuje direktorje in vodilne raziskovalce evropskih jedrskih raziskovalnih inštitutov) in sekciji za jedrsko inženirstvo pri zvezi strojnih inženirjev v ZDA. Na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani poučujem mlade jedrske inženirje.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, domišljija, kreativnost. Sledita želja in pogum slediti sanjam. In sposobnost sporočati o dognanjih svoji okolici. Tudi najboljše ideje namreč zaživijo šele, ko jih vidijo drugi. Takšnih ljudi ni veliko. Rešitev so skupine, v katerih se sodelavci dopolnjujejo in imajo skupaj vse potrebne lastnosti. In dolgoročno financiranje. Kaj je dolgoročno? Po koliko časa lahko učinkovito komunicirate z zvedavim in samosvojim najstnikom?
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Spoznanje, da so investicije v znanost naše edino in najboljše orodje za soustvarjanje prihodnosti. Upam, da bodo to spoznali odločevalci in znanstveniki.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Bi.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na brezogljične vire, tudi jedrsko energijo.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Med Nielsom Bohrom, ki je hotel vedeti, zakaj, Thomasom Edisonom, ki je hotel vedeti, kako, in Louisom Pasteurjem bi dal prednost Pasteurju. Ker je zakaj povezoval s kako.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Spletno stran www.badscience.net Bena Goldacra. Knjigo Trajnostna energija – brez razgretega ozračja Davida MacKaya. Film Planet ljudi Michaela Moora in Jeffa Gibbsa.


 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Raziskujemo tudi zelo redke dogodke, ki se zgodijo na deset ali sto tisoč let, kot zadetek na loteriji. Zato smo pripravljeni na presenečenja, kot je covid-19. Ker pa nas ljudje le redko rabijo, na nas lažje pozabijo. Kot na gasilce.