Hitrejša diagnoza alzheimerjeve bolezni

Konec julija je potekal svetovni kongres o alzheimerjevi bolezni. Pripraviti bi ga morali v Amsterdamu, a je bil, tako kot še mnoga druga strokovna srečanja, prestavljen na svetovni splet v virtualno obliko. Na njem so med drugim predstavili odkritja o določanju beljakovin amiloid beta in tau v krvi ter izsledke študij o učinkovitosti zdravila aducanumab, ki sta pokazali upočasnitev poteka bolezni in kognitivnega upada.

Osnovna patološka procesa pri alzheimerjevi bolezni sta kopičenje dveh napačno zvitih beljakovin v možganih. Amiloid beta se kopiči med živčnimi celicami v tako imenovanih amiloidnih plakih, kopičenje pa se začne že mnogo let pred pojavom pozabljivosti. Zanimivo je, da količina amiloidnih plakov večinoma ne odraža bolnikovih težav. Veliko bolj je z njimi povezano kopičenje beljakovine tau, ki se nabira znotraj živčnih celic in tvori fibrilarne pentlje. Za nastanek alzheimerjeve bolezni pa sta potrebna oba procesa.



Kopičenje amiloida v možganih lahko opazujemo na dva načina: z analizo likvorja po opravljeni lumbalni punkciji ali s slikanjem s pozitronsko izsevno tomografijo (PET), pri katerem se na amiloidne plake veže barvilo, natančneje radiofarmak. Tega zazna PET-skener, ki tudi konstruira sliko možganov z vidnimi predeli, kjer se kopiči amiloid. Beljakovino tau prav tako lahko dokažemo z analizo likvorja, v zadnjih letih pa so bili razviti tudi radiofarmaki, ki nam omogočajo opazovanje in razporejanje napačno zvite beljakovine tau s PET-slikanjem. Tako imenovano tau PET-slikanje je trenutno v uporabi predvsem v raziskovalne namene, pričakuje pa se, da bo tehnologija v nekaj letih že zrela za klinično rabo.
 

Določanje beljakovin iz krvi

Težko pričakovana je bila predstavitev najnovejših odkritij v zvezi z določanjem amiloida beta in beljakovine tau v krvi, saj je bolniku dosti preprosteje pregledati kri kot pa likvor. V raziskovalne namene že lahko določamo koncentracijo obeh ključnih beljakovin, ki sta značilni za alzheimerjevo bolezen in nakazujeta bolezensko dogajanje v možganih. Preprost, poceni in razmeroma neinvaziven krvni test bi lahko v prihodnosti pomenil velik napredek k zgodnjemu odkrivanju bolezni in tako pripomogel k raziskovanju najzgodnejših faz bolezni. To je faz, ko bolnik še nima nobenih težav, a bolezen v možganih že povzroča škodo.


 

Prihaja novo zdravilo?

Na kongresu so predstavili tudi zadnje rezultate dveh velikih študij (ENGAGE in EMERGE), ki sta proučevali zdravilo, monoklonsko protitelo aducanumab, usmerjeno proti amiloidu. V študijo so raz­iskovalci vključili več kot 3000 bolnikov z blago kognitivno motnjo (predstopnjo demence) ali blago alzheimerjevo demenco in odkrili, da je zdravilo upočasnilo potek bolezni in kognitivnega upada.



V naslednji študiji bodo še bolj podrobno opredelili dolgoročno varnost zdravila. Aducanumab oziroma njegovo klinično uporabnost trenutno obravnava ameriška agencija za zdravila (Food and Drug Administration oziroma FDA) in bi lahko postal prvo klinično odobreno zdravilo, ki upočasnjuje klinični potek alzheimerjeve bolezni in deluje neposredno na bolezenski proces. Doslej so vsa zdravila za alzheimerjevo demenco le blažila težave in niso vplivala na sam potek bolezni v možganih.
 

Poučen primer iz Kolumbije

Manjši delež bolnikov (1–2 odstotka) zboli za dedno obliko alzheimerjeve bolezni. Ti redki bolniki nosijo usodno gensko mutacijo v genu PSEN1, zaradi katere razvijejo demenco že zelo zgodaj – okoli 49. leta starosti. Ta mutacija je zelo pogosta v Kolumbiji in v zadnjih dvajsetih letih raziskovalci spremljajo že več kot 5000 posameznikov iz 25 družin, ki so nosilci te mutacije in imajo zato zelo veliko tveganje za razvoj bolezni. Opazovanje in raziskovanje te populacije ljudi nam je v zadnjih letih prineslo veliko novega znanja o alzheimerjevi bolezni.

Na kongresu je odmeval primer bolnice, ki je blago kognitivno motnjo (tj. predstopnjo demence) razvila šele pri sedemdesetih – tri desetletja pozneje, kot bi jo pričakovali glede na gensko obremenjenost. Raziskovalci so odkrili, da je bila gospa nosilka zaščitne genske variante v drugem genu, ki je prav tako povezan z alzheimerjevo boleznijo (ApoE), zaradi česar ni bilo usodnega kopičenja beljakovine tau, čeravno se je kopičil amiloid.
 

Dvojna korist cepljenja

Na kongresu so predstavili tudi rezultate, ki kažejo, da je visoka telesna teža v zgodnji odrasli dobi (20–49 let) povezana z večjim tveganjem za razvoj demence v starosti. Vedno več je tudi dokazov, da višja stopnja izobrazbe deluje zaščitno na potek demence. Ena od raziskav pa je pokazala, da kakovostno šolanje v otroštvu, ki izboljša jezikovne in spominske sposobnosti človeka, zmanjša tveganje za demenco v starosti.

Druga raziskovalna skupina iz ZDA je proučevala vpliv cepljenja proti gripi na pojavnost alzheimerjeve bolezni. V študiji so analizirali zdravstveno dokumentacijo skoraj 10.000 ljudi in odkrili, da je cepljenje proti gripi zmanjšalo pojavnost alzheimerjeve bolezni. Druga podobna študija je pokazala ugoden vpliv cepljenja proti pnevmokokni pljučnici. Ugotovitve teh raziskav bi bile lahko pomembne pri načrtovanju študij, ki proučujejo dejavnike tveganja za razvoj alzheimerjeve bolezni. Obe poudarjata pomembnost cepljenja proti sezonskim okužbam, čeprav ne razkrivata točnega mehanizma ugodnega vpliva cepljenja na zmanjševanje tveganja za demenco.

Vpliv prebolele okužbe na bolnike z demenco pa je raziskala danska skupina. Ugotovili so, da je pri ljudeh z demenco večje tveganje za smrtni izid ob okužbi (tako kratkoročno v obdobju 30 dni po okužbi kot dolgoročno do 10 let po okužbi).


 

Napoved študije o vplivih covida-19

Posebna pozornost je bila namen­jena problemu demence pri tem­nopoltih Američanih in članih skupnosti LGBT, za katere ugotav­ljajo, da so deležni neenake zdrav­stvene oskrbe, ter hujših posledic bolezni zaradi stigme, socialne izoliranosti in slabšega gmotnega položaja.

Raziskovalno področje alzheimerjeve bolezni je z večanjem bremena, ki ga za svet pomeni ta bolezen, vsako leto večje in bolj aktivno. To pa se kaže tudi v napredku in novih odkritjih.

Združenje za alzheimerjevo bolezen je na kongresu kot odziv na trenutno pandemijo napovedalo tudi multinacionalno študijo, ki bo namenjena spremljanju kratko- in dolgoročnih posledic okužbe z virusom sars-cov-2 na možgane.

———
Dr. Matej Perovnik, dr. med., ter izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., sta zaposlena na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana in sta člana programske skupine Medicinska fizika pri ARRS.