Frankfurtski knjižni sejem: pogled iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper

Slovenija se je več kot 200.000 obiskovalcem sejma, sodelujočim 130 državam, njihovim založbam in literarnim agentom, v medijih pa tudi zainteresirani svetovni javnosti predstavljala pod sloganom »Satovje besed«. Na sejemskem Forumu v dveh slovenskih paviljonih in ob slovenski stojnici, pa tudi še na mnogih drugih prizoriščih v Frankfurtu se je zvrstilo okrog 250 dogodkov. Nekateri med njimi so se tematsko še posebej navezali na tisti delež (ali »celice« v »satovju«) slovenske književnosti in kulture, ki ima za raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper poseben pomen, ker nastaja v slovenskem primorskem prostoru, iz njega pa se širi v nacionalne in čeznacionalne razsežnosti. Takšno tematsko navezavo je odprl že nastop skupine Laibach s simfoničnim delom Alamut. Predhodni pogovor je občinstvu predstavil vsebinsko referenco za glasbeni dogodek, predvojni roman slovenskega tržaškega pisatelja Vladimirja Bartola Alamut. Bartolov roman je nastal v času vzpona avtoritarnih in totalitarnih režimov: primorskemu prostoru je tedaj vladal fašistični režim. Eno od mnogovrstnih dejanj upora fašizmu pa je izvajal tudi likovni umetnik, ekspresionist Tone Kralj. Kraljevo unikatno antifašistično cerkveno slikarstvo in njegov primorski zgodovinski kontekst 20. stoletja sta bila na Frankfurtskem sejmu predstavljena na dveh prireditvah. 

Prvi dogodek je v Arheološkem muzeju Frankfurt v četrtek, 19. oktobra, obsegal projekcijo dokumentarnega filma o Tonetu Kralju in pogovor z avtorjem o zgodovini slovenskega prostora pod fašizmom in nacizmom. Za mednarodno občinstvo je bila pripravljena angleška in skrajšana priredba filma. Film, za katerega je dr. Egon Pelikan napisal scenarij in ki ga je režiral skupaj z Markom Radmilovičem, je nastal v produkciji ZRS Koper. Pogovor z dr. Egonom Pelikanom je z odličnim poznavanjem politično-ideoloških konfliktov moderne evropske zgodovine vodila znana nemška novinarka Maria Wiesner (Frankfurter Allgemeine Zeitung, tudi sodelavka BBC).

Filmu in pogovoru je naslednji dan, v petek, 20. oktobra, v slovenskem paviljonu na Odru Srečka Kosovela sledila predstavitev nemške izdaje znanstvene monografije dr. Egona Pelikana Mussolini und Hitler in den Kirchen des slowenischen Küstenlandes (Mussolini in Hitler v cerkvah slovenske Primorske) je letos izšla v založništvu Mohorjeve družbe v Celovcu. Dogodek je z nagovorom uvedla državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. V prvem delu predstavitve je literarni zgodovinar dr. Miran Košuta orisal občinstvu pomen jezika in književnosti za antifašistični odpor v slovenskem primorskem prostoru med obema vojnama. V drugem delu pa je zgodovinar dr. Egon Pelikan ob projekcijah izbranih primerov iz opusa Kraljevega ideološkosubverzivnega cerkvenega slikarstva predstavil Kraljevo specifiko artikulacije antifašističnega odpora pod režimsko represijo, ki je to možnost jeziku in književnosti praktično odvzela. Pogovor o knjigi je moderiral dolgoletni urednik za znanost in literaturo pri časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung, Tilman Spreckelsen.

V nemških medijskih objavah, ki so uvajale v frankfurtsko sejemsko dogajanje in letošnje častno gostovanje Slovenije na sejmu, naj tu izpostavim npr. še radijsko in pisno predstavitev nemške monografije o »fenomenu Kralj« v Neue Züricher Zeitung, ki jo je pripravila novinarka Judit Leister. Kraljev antitotalitarni angažma v cerkvenih poslikavah, ki ga je slikar udejanjal v polstoletnem loku med letoma 1921 in 1972, se vključuje v sodobni raziskovalni interes nemškega zgodovinopisja, ki raziskuje antinacistične drže in pojave odpora v nemškem prostoru v času vzpona nacizma.

Kraljeva slikarska politično-ideološka subverzija se tudi v širšem smislu umešča v eno od »poant« letošnjega frankfurtskega sejma: pogoj za vzdrževanje in širjenje medkulturne komunikacije s knjigami je seveda svoboda knjige, književnosti in mišljenja, s tem pa tudi možnost izražanja kritične misli. V kontekstu dogajanja na Bližnjem vzhodu, nemške državnopolitične drže, posledic na Frankfurtskem knjižnem sejmu in nemških medijskih odzivov na govor dr. Slavoja Žižka ob sejemskem odprtju je bil še poseben poudarek na pomenu svobodnega mišljenja in možnostih za artikulacijo ideološko-kritične misli.

Tudi v tem kontekstu pridobiva ideološkosubverzivni angažma slikarja Toneta Kralja dodatno aktualnost: kot zgodba o artikulaciji svobodne misli ne z orožjem, temveč z umetnostjo – primer, kako se »mali« upirajo »velikim«.

»Satovje besed« je odlična metafora za celovitost in raznolikost slovenske kulture, kot jo je opredelil tudi direktor sejma Jürgen Boos.

Pohvala gre izjemni »frankfurtski« ekipi: kuratorju slovenskega gostovanja Mihi Kovaču, nemškemu sokuratorju Matthiasu Göritzu, svetovalki programa in prevajalki Amaliji Maček, direktorici Javne agencije za knjigo Katji Stergar, organizacijski pomočnici Sabini Tavčar in še mnogim drugim, skratka celotni slovenski ekipi, ki je konceptualizirala in organizirala ter izvedla častno gostovanje na frankfurtskem sejmu z organizacijsko učinkovitostjo, kakršni še nisem bil priča.

Prilagamo nekaj medijskih odmevov na nastop prof. dr. Egona Pelikana, predstojnika Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper na knjižnem sejmu v Frankfurtu:

swr.de

Frankfurter Allgemeine Zeitung

Frankfurt.de

Faz.net

Buchmesse.de

Podcast.de

Weltexpresso.de

Nzz.ch

youtube

 

Prof. dr. Egon Pelikan, Inštitut za zgodovinske študije ZRS Koper

---

Naročnik oglasne vsebine je Znanstveno-raziskovalno središče Koper