Festival, ki krepi in širi strast do znanosti

Ob 25. obletnici Slovenske znanstvene fundacije četrt stoletja slavi tudi Slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo, eden najstarejših tovrstnih v Evropi, ki poskuša znanost čim bolj približati ljudem. Vsako leto pritegne več kot 2000 obiskovalcev, ki obiščejo od tri do pet dogodkov. Prihodnji teden, od torka do četrtka, bo potekal na treh lokacijah v Ljubljani, osrednja pa bo na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) na Večni poti 113.

Festival od leta 1994 organizira Slovenska znanstvena fundacija, ki je od leta 2000 tudi ustanovna članica Evropskega združenja organizacij znanstvenih dogodkov. Predsednik uprave SZF dr. Edvard Kobal poudarja, da so poleg osnovnih in srednjih šol, ki dogodke izbirajo vnaprej, študentov, učiteljev in profesorjev vabljeni tudi starejši z univerze za tretje življenjsko obdobje in vsi, ki jih znanost zanima. Na sejmu eksperimentov bodo dijaki in študentje predstavljali svoje projekte, v torek iz naravoslovja, v sredo pa iz tehniških ved. Prav tako bodo odprta vrata v raziskovalne laboratorije.

Lunini mrki v fotografiji

Festival bo med drugim proslavil pomemben dogodek izpred 50 let, prvi pristanek človeške posadke na Mesecu, zato bo še posebno veliko predavanj in drugih dogodkov iz astronomije in astronavtike. Na FKKT bo tudi razstava fotografij luninih mrkov, vključno z letošnjim januarskim. Ker festival letos poteka pod geslom Ko znanost postane moja strast, so povabili vrhunske raziskovalce v Sloveniji in svetu, ki jih ta moto najbolj zaznamuje, poudarja Kobal.

2000
obiskovalcev in več vsako leto pritegne Slovenski festival znanosti

Od Newtonovega do velikih teleskopov v Čilu

Letošnja častna pokroviteljica je zaslužna profesorica dr. Marija Strojnik, mednarodno priznana vodilna znanstvenica na področju infrardeče znanosti in tehnologije, infrardečega daljinskega zaznavanja in vida ter razvoja instrumentov z Raziskovalnega inštituta za optiko v Leonu v Mehiki.

V torek, ki je posvečen vizionarju vesoljskih poletov in bivanja v vesolju Hermanu Potočniku Noordungu, bo imela Strojnikova na FKKT otvoritveno predavanje v njegov spomin, ki bo poslušalce popeljalo od Newtonovega teleskopa do velikih teleskopov v Čilu, dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze bo spregovorila o razumevanju vesolja danes, ddr. Boris Turk z IJS pa bo predaval o tem, kako je z veseljem biti biokemik.

V treh dneh se bodo zvrstila še predavanja s poudarkom na naravoslovnih vedah, predvsem kemiji in biologiji, in iz biotehniških ved, pa tudi s področij sociologije, psihologije, robotike, klasičnih jezikov in antične kulture ter prava.

O strasti do raziskovanja, prava, kemije ...

Sreda bo posvečena zdravniku in kemiku, Nobelovemu nagrajencu Frideriku Preglu. Na FKKT bo dr. Sašo Dolenc s Kvarkadabre pripovedoval o znanosti in zgodbah, o strasti do znanosti pa škotski znanstvenik Howie Firth. Naravoslovec slovenskega rodu dr. Darijo Križ s švedske univerze v Lundu bo opisal poklic raziskovalca, dr. Janez Kranjc, strokovnjak za rimsko pravo, bo govoril o pravniškem poklicu, predstavil pa se bo še ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.



Na FKKT bo tudi razstava ob 200-letnici rojstva dr. Ignacija Knobleharja, misijonarja in raziskovalca reke Nil ter zbiralca etnografskega gradiva, ki sta ga dobila muzeja v Ljubljani in na Dunaju. Posvečen mu je zadnji dan festivala, torej četrtek. Na ta dan bosta najprej voden ogled po razstavi in predavanje dr. Iztoka Turela o poklicu kemika. Za zaključek festivala pa bo predsednik znanstvenega sveta SZF dr. Peter Raspor ob 250-letnici rojstva Alexandra von Humboldta predstavil njegovo misel v povezavi z današnjim časom.

Ker festival letos poteka pod geslom Ko znanost postane moja strast, so povabili vrhunske raziskovalce v Sloveniji in svetu, ki jih ta moto najbolj zaznamuje.

Forenzični dokazi na ameriških sodiščih

Ta dan se bodo festivalski dogodki vrstili tudi na biotehniški fakulteti na Jamnikarjevi 101, kjer se bodo posvetili biotehniškim vedam, ter v prostorih narodne in univerzitetne knjižnice. V mali predavalnici bo najprej dr. Edvard Kobal z gosti predstavil dediščino Hermana Potočnika Noordunga, ob 90. obletnici izida njegove knjige Problem vožnje po vesolju, ki je izšla leta 1929 v Berlinu, nato pa bo sodnik iz New Yorka Frank J. LaBuda problematiziral forenzične in DNK-dokaze v postopkih na ameriških sodiščih.

V veliki čitalnici bodo slovesno razglasili podpis memoranduma o sodelovanju Slovenske znanstvene fundacije s Space Generation Advisory Councilom, mednarodno organizacijo, ki si prizadeva vesoljsko znanost in tehnologijo približati mlajši generaciji. Sklepni dogodek pa bo okrogla miza o prvih slovenskih satelitih in priložnosti za popularizacijo znanosti.

Vstop na dogodke je prost, financiranje omogočajo podporniki, organizacije in posamezniki, pravi Kobal. Dogodkov bo še veliko, ves program pa je dostopen na naslovu www.u-szf.si.