E-poslovanje prihrani čas, ne nujno živcev

Državni portali, namenjeni elektronskemu poslovanju državljanov z javno upravo, dobivajo vse več uporabnikov in ponujajo vse več storitev, a pogoste tehnične težave in zapleteni postopki s potrdili povzročajo preglavice predvsem uporabnikom Applovih naprav. Da se da, če se hoče, dokazuje finančna uprava.



​Razvoj informacijske tehnologije in vse večja računalniška pismenost sta primorala državo k postavitvi elektronskih portalov za storitve javne uprave; tako sta leta 2001 in 2003 nastala portala eUprava in eDavki, nato pa leta 2005 še portal eVem (po novem SPOT), namenjen izključno poslovnim subjektom. Navedeni portali spadajo v širšo kategorijo e-uprave, ki zajema celovit nabor elektronskih storitev javne uprave. Od takrat je preteklo veliko vode, vloženega je bilo veliko truda in denarja, da bi elektronske storitve približali prebivalstvu in tako olajšali državljanom urejanje upravnih zadev ter posledično prihranili čas s fizičnim obiskom upravnih enot ter finančnih in drugih uradov.

Število uporabnikov in oddanih vlog iz leta v leto raste, s Fursa so nam sporočili, da storitve eDavki in istoimensko mobilno aplikacijo trenutno uporablja 296.927 zavezancev, na portalu eUprava so presegli mejo sto tisoč registriranih uporabnikov, prek spletnih vmesnikov eVem pa je bilo lani oddanih 1.007.691 vlog. Spodbudne številke pa ne pomenijo, da gre pri vseh uporabnikih vedno vse kot po maslu.
 

Težave z digitalni podpisi

Zadnja leta je bilo veliko kritik slišati od uporabnikov Applovih naprav. Za elektronsko poslovanje je na nekaterih portalih namreč treba imeti varen elektronski podpis, ki je overjen s kvalificiranim potrdilom. Vloga potrdil je varnostne narave, saj podpis povezujejo s podpisnikom in tako potrjujejo njegovo identiteto. Že pravilna namestitev digitalnih potrdil in podpisne komponente pa so nočna mora tudi za izurjene uporabnike informacijske tehnologije. Največ težav je povezanih ravno s podpisno komponento ProXSign, ki jo uporabljata tudi portala eUprava in eVem.

»Podpisni režimi se nenehno posodabljajo, po posodobitvi pa so vedno tehnične težave pri podpisovanju obrazcev in dokumentov,« se pritožuje neki uporabnik portala eVem, ki meni, da država diskriminira tiste, ki ne uporabljajo operacijskega sistema Windows. Težavo s podpisi dokumentov imajo tudi drugi: »Problem je, da podpisne komponente temeljijo na Javi in po vsaki posodobitvi obstaja nevarnost, da pride do nedelovanja,« ugotavlja poslovni uporabnik, ki ni želel biti imenovan, je pa opozoril, da je kot poslovni subjekt zakonsko zavezan k elektronskemu oddajanju določenih vlog, kot so obrazci za obvezna socialna zavarovanja in davčni obračun.
 

Urejanje upravnih zadev na domačem računalniku ali telefonu lahko prihrani veliko časa in živcev, a le, če ne naletimo na tehnične težave. Foto Shutterstock

1.007.691

vlog je bilo
oddanih lani
prek spletnih
vmesnikov
eVem

Nadgradnja in podpis se ne razumeta

ProXSign je varnostno izredno občutljiv in zahteva pravilno nameščena digitalna potrdila ter nastavitve v ustreznih shrambah internetnih brskalnikov, razlagajo na ministrstvu. Problem je že v tem, da različni brskalniki uporabljajo različne shrambe potrdil in so tako tudi namestitveni postopki za najbolj priljubljene brskalnike, kot so Firefox, Chrome in Safari, različni. Kot priznavajo na ministrstvu za javno upravo, povprečen uporabnik ne pozna logike in strukture teh shramb in gonilnikov, zato pogosto težko sledi vsem navodilom, ki so na spletnih straneh priložena programu za namestitev.

Pri podpisni komponenti pa se za uporabnike Applovih informacijskih sistemov pokažejo težave ob nadgradnji operacijskega sistema, saj je takrat treba nadgraditi tudi podpisno komponento, ki pa marsikdaj še ni prilagojena zadnji posodobitvi operacijskega sistema. »Z avtorji podpisne komponente Proxsign imamo pogodbo, da mora nova verzija slediti najkasneje v dveh mesecih, uporabniki pa si pogosto nadgradijo Mac OS takoj po izidu,« pravijo na ministrstvu in razlagajo, da je v novi verziji operacijskega sistema pogosto treba v vnesti tudi nove nastavitve, kar pa je večinoma zelo zapleteno in zahtevno opravilo.

To pomeni, da se uporabniki velikokrat znajdejo v negotovosti, ali izvesti posodobitev sistema, ki je pogosto varnostne narave, ali pa posodobitev preskočiti, ker bi tako onemogočili elektronsko poslovanje z javno upravo. »Zaradi mehanizma, ki je namenjen zagotavljanju varnosti, ne izvedeš varnostnih posodobitev operacijskega sistema, da lahko uporabljaš elektronske storitve, ki so zakonsko obvezne, in se posledično izpostaviš nevarnosti,« razloži nenavadno dilemo eden od Applovih uporabnikov.
 

Na eDavke z davčno številko

Zaradi težav s podpisno komponento so se na ministrstvu odločili za sistem SI-PASS, ki je v uporabi od leta 2018 in se vgrajuje v vse več aplikacij javnega sektorja. »SI-PASS omogoča podpisovanje z veliko več platform kot katerakoli lokalna podpisna komponenta. Za uporabo portala eUprava podpisna komponenta tako ni več potrebna, saj se elektronsko podpisovanje izvede z uporabo prijavnega sredstva in potrdila, do katerega uporabnik dostopa prek sistema SI-PASS,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Z vpeljavo sistema SI-PASS sicer ministrstvo uresničuje evropsko uredbo eIDAS, ki prinaša precejšnje spremembe pri elektronskem poslovanju javne uprave. Elektronske storitve javne uprave, ki jih država ponuja slovenskim državljanom z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil, bodo morale biti dostopne tudi tujim državljanom z e-identiteto, izdano v njihovi državi.

Na Fursu so lani šli še korak dlje, saj so podpisno komponento na portalu eDavki praktično izločili in tako razveselili tisoče uporabnikov Applovih naprav. Poenostavitev uporabe portala eDavki in oddajanja elektronskih dokumentov je še bolj drastična, saj je v portal mogoče vstopiti zgolj z davčno številko in geslom, večino dokumentov je mogoče oddati celo brez uporabe kvalificiranega digitalnega potrdila. »Od odprave podpisne komponente ni več vprašanj in težav, povezanih z informacijskim sistemom, ki ga zavezanci uporabljajo,« pravijo na Fursu.


 

Prostor za izboljšave

Kot ugotavlja ministrstvo za javno upravo v strategiji razvoja javne uprave 2015–2020, stanje v elektronskem poslovanju ni zadovoljivo. Ključno težavo vidijo v učinkovitosti poslovanja ter približevanju in prilagajanju potrebam končnih uporabnikov. Neizkoriščene možnosti digitalizacije slovenskega državnega aparata pa ugotavljajo tudi tuje analize. V zadnji analizi evropske komisije iz leta 2019 je tako mogoče prebrati, da se na ravni EU uvrščamo v povprečje na področju digitalizacije in med države z nekonsolidirano e-upravo.

Manevrskega prostora za napredek pri storitvah e-uprave je tako še precej, a premiki so spodbudni. O tem priča tudi skoraj dokončani projekt prenove in optimizacije spletnih mest državne uprave, ki bo po besedah ministrstva »omogočil enotno organiziran in brezhibno delujoč državni spletni servis, ki bo uporabnikom prek enega mesta zagotavljal enostaven in hiter dostop do celostnih, posodobljenih in verodostojnih predstavitvenih informacij o državi, postopkih v zvezi z državo ter do enostavno izvedljivih e-storitev državne uprave«.

Rezultat projekta je spletni portal Gov.si, ki je lani prejel priznanje Fundacije Brumen za odlično slovensko oblikovanje.