Do konca leta bi se lahko razvil pojav El Niño

Obstaja 70-odstotna možnost, da se bo do konca tega leta razvil El Niño, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija. Kako intenziven bo, je še zelo negotovo, a strokovnjaki menijo, da ne bo šlo za pojav hujše narave. El Niño je naravni pojav spremembe temperatur na stičišču zraka in morja v Tihem oceanu, kar vpliva na velik del svetovnega podnebja, med drugim prinaša poplave, suše in druge ekstremne vremenske pojave, zato se ga trudijo čim bolj natančno napovedati.

Nazadnje so El Niña zabeležili v sezoni 2015/2016, ko je bil izjemno izrazit, letošnji naj ne bi bil tak, pa vendar meteorologi pričakujejo znatne vplive, je poudaril generalni sekretar meteorološke organizacije Petteri Taalas. Po pojavu El Niño pogosto nastopi njegov sestrski pojav La Niña. Ta prinaša vode, ki so hladnejše kot navadno, v vzhodni Tihi ocean, in sušo v kraje, ki so jih prej namakala deževja.

»Klimatske spremembe vplivajo na tradicionalno dinamiko pojavov El Niño in La Niña in njune vplive. Letošnje leto se je začelo s šibko La Niño, a njen hladni vpliv ni bil dovolj, da bi zmanjšal trend segrevanja, zaradi katerega se bo letošnje leto uvrstilo med ene najbolj vročih v zgodovini merjenj,« je komentiral Taalas. 

»Kljub ENSO-nevtralnim pogojem (to so pogoji, ko ni nobenega od omenjenih pojavov), smo od maja do julija zabeležili trend višjih temperatur od normalnih, ki so jih pospremili ekstremni vremenski pogoji – od rekordne vročine na severu Evrope, do uničujočih poplav na Japonskem, v Indiji in na jugovzhodu Azije. Veliko od teh dogodkov sovpadajo s pričakovanji, kaj prinašajo podnebne spremembe,« je še dejal Taalas. 



Pri Svetovni meteorološki organizaciji so napovedali, da gre pričakovati podobne padavinske vzorce, tipične za pojav v krajih, ki so občutljivi na spremembe v temperaturah Tihega oceana, a ne bo povsod tako. Modelske napovedi kažejo, da bo El Niño višje površinske temperature prinesel v skoraj celotno azijsko-pacifiško regijo, Evropo, Severno Ameriko, Afriko in večji del obale Južne Amerike.

Skoraj vse te regije so višje temperature od dolgoletnih povprečjih zabeležile tudi od maja do julija letos, so navedli pri organizaciji in dodali, da so deli Severne Amerike, Evrope, severne Afrike, vzhodne Azije in Srednjega vzhoda zabeležili od ene do treh stopinj Celzija višje temperature od povprečja. Višje temperature zaradi pojava lahko po mnenju meteorologov pričakujejo tudi v notranjosti Južne Amerike, Grenlandije, na otokih v južne Tihem oceanu in na Karibih. 

Glede padavin pa so pri organizaciji zapisali, da lahko podpovprečno količino padavin pričakujejo v Srednji Ameriki in na Karibih, delih južne in vzhodne Azije in tihomorskih otokih. Nadpovprečne količine pa bodo možne v delih južne Severne Amerike, na jugovzhodu ekvatorialne Afrike, Gvinejskem zalivu, skrajni jugovzhod Evrope in jugozahod Azije ter v manjših delih notranjosti Južne Amerike. 

Napoved za obdobje od septembra do novembra kažejo možno nadaljevanje sušnih anomalij na vzhodu Azije, Srednji Ameriki in Karibih, drugod ni videti, da bi se nadaljevale anomalije, kot smo jih zabeležili v obdobju od maja do julija.