Okoli Lune bo potovala tudi astronavtka

Nasa je prestavila tri ameriške astronavte in enega kanadskega, ki bodo konec prihodnjega leta s kapsulo orion odpotovali na desetdnevno 2,3 milijona kilometrov dolgo potovanje okoli Lune.

V posadki bodo ameriška astronavtka Christina Hammock Koch, Kanadčan Jeremy Hansen, temnopolti ameriški astronavt Victor Glover, ki bo pilot odprave, in Reid Wiseman, ki bo poveljnik odprave. 

»Pogosto nas vprašajo, ali smo vznemirjeni, ko gremo v vesolje. Mi bomo sedeli v najmočnejši raketi, ki jo je Nasa kdajkoli zgradila, nato bomo krožili okoli Zemlje, če bo vse dobro, bomo šli proti Luni in jo obkrožili in se vrnili domov. Ali sem vznemirjena? Vsekakor,« je bila navdušena Kochova. 

»Gremo,« je uvodoma dejal Bill Nelson, administrator Nase. »Artemis 2 je odprava, ki je posebna v več načinov. Odprava prikazuje meje, ki jih lahko doseže človeštvo. Odprava je sporočilo svetu, da smo se odločili, da gremo nazaj na Luno in naprej na Mras in to bomo naredili skupaj. Nasa raziskuje vesolje z mednarodnimi partnerji,« je dejal in dodal, da je raziskovanje del človeškega DNK. »Človeštvo je vseskozi z občudovanjem gledalo Luno. Luna je simbol, kaj človeštvo lahko naredi. Artemis 2 bo v nebo ponesla upanje milijonov, navdihnila bo mlade, ki bodo naslednji inženirji, in otroke, ki sanjajo, da bodo astronavti.«

»Posadka Artemis 2 predstavlja na tisoče ljudi, ki neutrudno delajo, da bi nas pripeljali do zvezd. To je njihova posadka, to je naša posadka, to je posadka človeštva,« je še poudaril Bill Nelson. »Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Hammock Koch ter kanadski astronavt Jeremy Hansen imajo vsak svojo zgodbo, vendar skupaj predstavljajo naše geslo E pluribus unum – Iz mnogih, eno. Skupaj uvajamo novo dobo raziskovanja za novo generacijo zvezdniih jadralcev in sanjačev – generacijo Artemis.«

Posadki je na twitterju čestital tudi legendarni astronavt Buzz Aldrin, ki je v odpravi Apollo 11 stal na Luni. »To je velika čas, ponosen trenutek za vas osebno in za narod. Vaša vloga pri izvajanju ameriških prizadevanj v vesolju je zelo navdihujoča.«

»Vračamo se na Luno in Kanada je v središču tega vznemirljivega potovanja,« je dejal minister, pristojen za kanadsko vesoljsko agencijo, François-Philippe Champagne. »Zahvaljujoč našemu dolgoletnemu sodelovanju z Naso bo kanadski astronavt letel na tej zgodovinski misiji. V imenu vseh Kanadčanov želim čestitati Jeremyju, ker je bil na čelu enega najbolj velikopoteznih človeških prizadevanj, kar jih je bilo kdaj. Sodelovanje Kanade v programu Artemis ni samo odločilno poglavje naše zgodovine v vesolju, ampak tudi dokaz prijateljstva in tesnega partnerstva med našima narodoma.«

Za Kanadčana prvi polet

To bo Wisemanovo drugo potovanje v vesolje, od maja do novembra 2014 je bil na mednarodni vesoljski postaji. Wiseman je zabeležil več kot 165 dni v vesolju. Tudi za Gloverja bo to drugi polet. Bil je pilot v Nasini odpravi Crew-1 s Spacexovim dragonom, ki je potekala od novembra 2020 do maja 2021. Drugič bo v breztežnostni prostor odpotovala tudi Kochova, ki je postavila rekord za najdaljši posamezni vesoljski polet ženske s skupno 328 dnevi v vesolju. Sodelovala je tudi pri prvih vesoljskih sprehodih samo žensk.

Za predstavnika Kanade pa bo to prvi polet v vesolje. Hansen, polkovnik kanadskih oboroženih sil in nekdanji bojni pilot, je leta 2000 diplomiral iz vesoljskih znanosti na Royal Military College of Canada v Kingstonu v Ontariu in leta 2000 magistriral iz fizike na isti instituciji z raziskovalnim poudarkom na satelitskem sledenju s širokim vidnim poljem. 

Veliko testiranj

Odprava Artemis 2 gradi na lanski uspešni odpravi Artemis 1, ko je Nasa preizkusila delovanje trenutno najmočnejše rakete na svetu SLS in kapsule orion, v kateri pa so bile takrat le lutke s številnimi senzorji. Prihodnje leto bo Nasa naredila nov korak k vrnitvi na Luno, kjer je bil človek nazadnje decembra 1972. Med desetdnevno odpravo Artemis 2 bodo preizkusili delovanje sistemov, ki omogočajo življenje in delo astronavtov v globokem vesolju, preverili bodo sisteme za nujne primere, kako deluje ščit pred radiacijo ter seveda vse sisteme za vzletanje in pristajanje. Nato bo sledila odprava Artemis 3, v kateri je predviden tudi pristanek na površju Lune. Do zdaj je bilo na njej 12 belih moških – vsi so bili Američani. Nasa si želi, da bo takrat na površje stopila tudi ženska in nebelec. Artemis 3 je predvidena okoli 12 mesecev po uspešno sklenjeni predhodni odpravi, torej si lahko pristanek obetamo konec leta 2025, bolj verjetno pa šele leta 2026. Pristanek je predviden v bližini južnega pola Lune.

Nasa v programu Artemis sodeluje s 23 državami, ki so podpisale pristopni sporazum. Med najpomembnejšimi partnericami je Evropa, ki je za odprave sestavila servisni modul plovila orion, Kanada pa bo prek podjetja MDA za lunarno postajo Gateway, ki jo bodo zgradili v prihodnjih letih in jo poslali v orbito okoli Lune, sestavila robotsko roko canadarm3, s podobno roko je opremljena tudi Mednarodna vesoljska postaja (ISS). Tako si je po večletnih pogajanjih Kanada zagotovila mesto v posadki Artemis 2.

Odprava Artemis 1 ni razkrila večjih težav s plovili, tako se Nasa s partnerji že pripravlja na naslednjo odpravo s posadko. FOTO: Nasa

»Mi bomo šele druga država, ki bo poslala astronavta tako daleč v vesolje. To, da smo polni partnerji v lunarnem programu, prinaša svetlo prihodnost našemu programu za astronavte,« je za kanadske medije dejala Lisa Campbell, predsednica Kanadske vesoljske agencije (CSA). Medtem ko je lahko Nasa izbirala med več desetimi astronavtkami in astronavti, jih ima Kanada le štiri. Od teh je bil le 53-letni David Saint-Jacques v orbiti, na ISS je 2018/19 preživel več kot 200 dni. Svoj veliki polet bo drugo leto torej dočakal 47-letni Jeremy Hansen, ki je bil za astronavta izbran maja 2009, leta 2017 pa je Kanada za ta zahtevni poklic izbrala še 41-letnega Joshuo Kutryka in 35-letno Jennifer Sedey-Gibbson.

Artemis 2 bi lahko primerjali z izjemno odpravo Apollo 8 decembra 1968, ko so pot okoli Lune opravili astronavti Frank Borman, Jim Lovell in Bill Anders. Jasno pa je, da so razmere danes povsem drugačne od takratnih. ZDA so bile v ostri tekmi s takratno Sovjetsko zvezo, denarja za osvojitev Meseca je bilo ogromno, želja po zmagi v vesoljski tekmi je bila večja od tveganj, tudi za ceno življenj.

Misija, ki je rešila leto 1968 (FOTO in VIDEO)

Priprave na Artemis 2 so stekle šele po dolgoletnih pripravah in uspešni predhodni odpravi brez posadke, medtem ko so kapsulo Apollo 8 posedli na povsem novo in nepreizkušeno raketo saturn V. Posadka je takrat človeštvu podarila še danes eno najbolj čudovitih in presunljivih fotografij vseh časov: Zemlja, ki vzhaja nad Luno. Zdi se nenavadno, da Nasa že v drugi odpravi novega lunarnega programa ne skuša pristati na površju, vendar je toliko sistemov novih, da jih želijo preizkusiti pred vnovičnim velikim korakom za človeštvo. Nasin naslednji veliki cilj je seveda pristanek na Marsu.