Če bi petelini zapeli ob devetih zjutraj

V nedeljo zjutraj bomo znova premaknili uro, kar pa bi lahko v prihodnjih letih postalo preteklost. Oktobrskega prehoda na zimski čas, ki je glede na premikanje sonca tudi naravni čas, smo se večinoma razveselili, saj smo pridobili dodatno uro počitka. Toda strokovnjaki za spanje že dlje časa opozarjajo, da prestavljanje ure ni smiselno. Po novem opozarjajo tudi na nevarnosti ob uvedbi stalnega poletnega časa v srednjeevropskih državah.

Kje bo obveljal kateri čas, še ni znano, prav tako ni znano, kdaj bodo uveljavili konec premikanja. Evropsko komisijo smo povprašali, ali so se o primernosti časa za posamezno državo posvetovali s strokovnjaki. Jasnih odgovorov nismo dobili. Povedali so le, da je to prepuščeno državam članicam, vendar svetujejo, naj se še posebej sosede pogovorijo med seboj, da bo akcija čim bolj usklajena. Dodali so, da so predlagali odpravo premikanja ure prihodnje leto marca ali oktobra, odvisno od izbire, dokončno odločitev pa preložili na svet EU in evropski parlament. Države članice menijo, da tokrat preveč hitijo, zato se zdi, da se za marsikoga moteče navade z letom 2019 še ne bomo znebili.



Slovenija stališča še nima, saj je predlog direktive še v medresorskem usklajevanju, ki se bo končalo jutri, so pojasnili na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo. Predlog so poslali vsem ministrstvom, tudi zdravstvenemu, med drugim pa so opravili posvetovanja z inštitutom za javno zdravje.

V anketi, ki jo je izvedla evropska komisija, je bilo sicer 56 odstotkov sodelujočih za stalni poletni čas, 36 za zimski čas. Kaj pa o tem menijo strokovnjaki?

Naj odloča stroka

»Glede na zemljepisno lego Slovenije je za nas primernejši zimski čas,« pravi prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja centra za motnje spanje na kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana. »Pozimi je zjutraj, ko se začne pouk ali delo, še tema, zato bi bili ob poletnem času ljudje kronično neprespani, kar bi vodilo v motnje spanja, povečano utrujenost in depresijo. Evropska zveza za raziskave spanja (ESRS) zato pripravlja strokovno izjavo, ki bo temeljila na raziskavah, saj se stroka boji, da bi izbira ure le glede na želje majhnega števila anketirancev, ki je brez strokovne podlage, prinesla dolgotrajne posledice za naše zdravje.«

Ob trajnem poletnem času bi se, denimo, decembra in januarja zdanilo šele ob pol devetih. Jutranja svetloba je pomembna, ker zavre izločanje melatonina, ki poteka ponoči v temi. »Če smo zjutraj v temnem okolju – pomembna je izpostavljenost sončni svetlobi –, se ta hormon sprošča naprej. Posledično smo še naprej zaspani, težje delujemo v šoli, na delovnem mestu, težave imamo pri vožnji motornih vozil, kar so pokazale tudi študije; ob premiku ure se je namreč povečalo število prometnih nesreč,« razloži somnologinja, specialistka za motnje spanja, in doda, da se težave kažejo predvsem na ravni višjih živčnih funkcij, kot sta pozornost in spomin, pojavijo se motnje razpoloženja, saj smo bolj razdraženi, to pa lahko vodi v motnje vedenja.

Davek plačujejo otroci

Ali ne bi bila preprosta rešitev, da bi hodili prej spat? Sogovornica ponovi, da je problem, ker se v jutranji temi ne zavre izločanje melatonina. »Če bi hodili prej spat, bi s tem še bolj spremenili cirkadialne ritme, ki so endogeni, torej lahko delujejo neodvisno od zunanjih dražljajev, in tako bi bili še bolj v neravnovesju z notranjo biološko uro.«

Kratko bi potegnili predvsem otroci, ki potrebujejo več spanja (osnovnošolci bi morali spati od devet do enajst ur), in mladostniki, ki so po besedah strokovnjakinje zaradi zgodnjega začetka pouka, ki je v neskladju z njihovo biološko uro, že tako kronično neprespani. »Izločanje melatonina, ki uravnava zaspanost, je pri otrocih drugačno kot pri odraslih. Če se predura v šoli začne ob sedmih zjutraj, je to tako, kot da bi morali odrasli službo začenjati ob treh ali pol štirih zjutraj. To vodi v kronično pomanjkanje spanja, neprespani otroci pa so bolj nemirni. Da so zaspani, ne zaznajo, ampak se s spancem borijo tako, da se hiperaktivni. Zaradi neprespanosti se jim poslabšata pomnjenje in koncentracija in posledica je slabši učni uspeh. Podobno je med mladostniki. Študija, pred kratkim objavljena v ameriški medicinski reviji JAMA Pediatrics, je pokazala, da 70 odstotkov mladostnikov spi manj, kot je priporočljivo za njihovo starost, kar vodi v učne težave, napačno presojo in neprimerno vedenje.«



Če bi obveljal poletni čas – Dolenc Grošljeva upa, da ne bo – bi bilo treba razmišljati vsaj o premiku začetka pouka (ali prihoda v vrtec) na poznejšo uro, kar bi posledično vplivalo tudi na urnik delovnih obveznosti.

Kako negativno vpliva na človeka zimska tema, se zavedajo predvsem severnjaki. Ena od nedavnih raziskav je po besedah Dolenc Grošljeve pokazala, da imajo Norvežani v primerjavi s prebivalci Gane, kjer so sezonska nihanja v količini svetlobe zaradi lege ob ekvatorju zelo majhna, bistveno več sprememb v spanju ob menjavanju letnih časov. Poleti Norvežani bolj zgodaj hodijo spat in tudi bolj zgodaj vstajajo, pozimi pa so pri njih opazili več nespečnosti, utrujenosti in slabega razpoloženja. Sogovornica spomni še na ruski primer, ko so leta 2011 uveljavili stalni poletni čas. V naslednjih letih so opazili rast motenj spanja in razpoloženja, predvsem depresije, leta 2012 so v primerjavi s preteklimi leti zaznali več jutranjih prometnih nesreč, zato so leta 2014 uro premaknili za eno uro nazaj in prešli na zimski čas.

Kratek spanec ni vrlina

Če se hvalite, da malo spite, se vsekakor ne hvalite z dobrim za vaše zdravje. (Kronično) pomanjkanje spanja namreč lahko vodi v vrsto bolezni, kronični stres in zmanjšano odpornost. Taki ljudje pogosteje dobijo sladkorno bolezen, visok krvni tlak in druge srčno-žilne bolezni, poveča se tudi tveganje za razvoj raka, na primer na dojki, debelem črevesu in prostati.

Znanstveniki še vedno iščejo pravi odgovor na vprašanje, zakaj spimo. »Najpomembnejša odkritja zadnjih let so, da je spanje protektivno, saj se med spanjem iz možganov izplavljajo substance, kot je betaamiloid, katerih kopičenje sicer vodi v demenco. Spanje je izredno pomembno za višje živčne funkcije, predvsem za konsolidacijo spomina, poleg tega nas ščiti pred razvojem različnih oblik raka,« poudarja Dolenc Grošljeva.