Boštjan Batagelj: »5G je preveč podoben 4G«

Doc. dr. Boštjan Batagelj je zaposlen na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, kjer predava optične in radijske komunikacije na katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Raziskovalno delo opravlja v laboratoriju za sevanje in optiko, med drugim proučuje fizični nivo prenosnih in dostopovnih komunikacijskih omrežij.
 

Poleg pozitivnih lastnosti omrežja 5G slišimo tudi o negativnih vplivih zaradi sevanja. Je skrb upravičena?

Z uvajanjem tehnologije 5G se dovoljene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja ne spreminjajo. Ostale bodo enake kot pri tehnologiji LTE. V Sloveniji te meje že več kot dvajset let uspešno ureja uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Zaskrbljenost zaradi dodatnih negativnih vplivov sevanja pri tehnologiji 5G je povsem neupravičena.

Po nekaterih raziskavah se bo v prihodnosti zmanjševala velikost baznih postaj, povečevalo pa se bo njihovo število. Bo omrežje 5G res potrebovalo več mobilnih oddajnikov?

Tretjega aprila je minilo 46 let, odkar je dr. Martin Cooper v New Yorku opravil prvi klic z mobilno napravo, za kar je potreboval eno bazno postajo. Do komercializacije mobilne telefonije z idejo celičnega omrežja, ki uporablja več baznih postaj in ponavljanje istega frekvenčnega spektra, je bilo treba počakati skoraj deset let. Dejstvo je, da število baznih postaj že od vpeljave mobilne tehnologije na temelju celičnih omrežij vseskozi narašča tudi zato, ker je frekvenčni spekter omejena naravna dobrina in ga je zaradi ekonomičnih razlogov na posameznem geografskem območju treba večkrat izkoristiti. Prva generacija mobilne telefonije (NMT) je za pokritje celotne Slovenije potrebovala zgolj 16 baznih postaj. Danes jih imajo mobilni operaterji pri nas že več kot tri tisoč in njihovo število se bo vsekakor še naprej povečevalo.



Zaradi zagotavljanja velikih zmogljivosti končnemu uporabniku se bo tehnologija 5G poleg sedanjih radijskih frekvenc zatekla tudi k še neizkoriščenemu spektru v območju milimetrskih valov, torej višjih frekvenc. Ti signali imajo v ozračju večje slabljenje in posledično manjši domet, kar nas pripelje do manjšega pokrivanja, s čimer potrebujemo gostejše omrežje baznih postaj. Precej raziskav v zadnjem času posvečamo prav poenostavitvi in zmanjšanju električne porabe v baznih postajah, saj je od tega odvisna njihova ekonomična upravičenost.

Kako bo omrežje 5G vplivalo na navadnega smrtnika? Nekateri analitiki napovedujejo, da je 5G predvsem stvar industrije in nekaterih specifičnih področij, kot je navidezna resničnost.

Tudi moji študenti me to pogosto sprašujejo. Že zdaj so zadovoljni z zmogljivostjo omrežja in si ne znajo predstavljati, kakšno dodano vrednost jim bo prinesla tehnologija 5G. Če je tako zahtevna populacija, kot so študenti IKT, s trenutnim omrežjem zadovoljna, je povsem umestno vprašanje, kaj bo 5G prinesel drugim, manj zahtevnim uporabnikom. Mogoče bo najbolj opazna razlika pri prenosu datotek in igranju omrežnih iger. V nasprotju s fizičnimi osebami mnogo prednosti pričakujejo pravne osebe. Zmanjšanje zakasnitev bo imelo vpliv v avtomatizaciji in robotizaciji industrijskih procesov. Velik poudarek je na varnosti, saj bo omrežje 5G povezovalo še več naprav, s čimer se bo povečala možnost kibernetskega kriminala.

Mediji smo pretekli mesec poročali o postavitvi komercialnega omrežja 5G v Švici. Kako sta tamkajšnji strokovna in laična javnost pospremili to novico?

V manjšem obsegu so omrežja 5G postavljali tudi v preteklem letu, vendar je Švica poleg Južne Koreje med vodilnimi državami po obsegu. V javnosti je to prineslo navdušenje, a tudi zaskrbljenost. Laična javnost je zaradi nepoznavanja tehnologije zaskrbljena prav zaradi potencialno povečanega sevanja. V ta namen je švicarski mobilni operater aktiviral dodatne službe za stalni nadzor elektromagnetnega sevanja, s čimer želi potrditi, da nova tehnologija ne presega mejnih vrednosti.

Omenili ste, da ste do omrežja 5G vedno bolj skeptični. Zakaj?

Že od začetka raziskovanja na področju nove generacije pred šestimi leti ni bilo posluha za prave tehnološke preboje. Veliko potencialno pomembnih raziskovalnih idej ni prešlo v standard in danes je 5G tehnološko preveč podoben tehnologiji 4G, zato ne prinaša dovolj tehničnih rešitev. Tudi sam sem se prepričal, da ideje o zlivanju optičnih in radijskih omrežij, ki smo jih pretekla štiri leta razvijali v okviru evropskega projekta FiWiN5G, industrije, ki hlasta za hitrim dobičkom, ne zanima. Ne zanima jih, kako bi naredili mobilno omrežje, ki bi za prenos informacije potrebovalo manj električne energije. Ne zanima jih učinkovitost omrežja. Od tod moja skepsa. Zdi se, kot da bi hoteli tehnologijo najprej prodati in šele nato iskati prave rešitve za zagotavljanje vseh obljubljenih minimalnih tehničnih zahtev. V tej fazi bi najraje na naprave 4G nalepili svetleče nalepke 5G in jih prodali kot naslednjo generacijo. Po svoje razumem razvojne inženirje v podjetjih, da se nimajo časa izobraževati in pogledati, kaj se počne v laboratorijih na univerzah, saj so v primežu konkurence, dobičkonosnosti in časa prihoda na trg. Zgodba o naslednji generaciji se na žalost ponovno vrti na podelitvi frekvenčnih pasov in kmalu bomo tudi v Sloveniji prešli v fazo dražb, ko bodo mobilni operaterji 'primorani' kupovati drage licenčnine za 5G frekvenčna območja.