Tudi leto, ki se končuje, so zaznamovali katastrofalni požari v naravi. Na jugu Evrope razdejanje in žalost, ki ju za sabo pusti ogenj, že dobro poznajo, zdaj pa se z njima spoprijemajo tudi države v srednjem in severnem delu celine, ki so bile takim dogodkom v preteklosti manj izpostavljene. Kako se boriti proti požarom?

Raziskovalci se odzivajo na nove prednostne naloge ter iščejo popolnoma nove rešitve za reševanje življenj, delovnih mest in okolja. Tako na primer v sklopu projekta FirEUrisk razvijajo strategijo za spopadanje z gozdnimi požari, ki temelji na znanstvenih dognanjih in s katero bodo prevetrili klasične prakse v panogi. Ta projekt je predhodnik štirih velikih demonstratorskih projektov, in sicer Dryads, Fire-Res, FIREOOGUE in Silvanus, za katere so bila sredstva zagotovljena v skladu z evropskim zelenim dogovorom H2020 in katerih cilj je pospešiti postopek prilagajanja na ekstremne gozdne požare.

»Požari, ki so leta 2017 divjali na Portugalskem, leta 2018 v Grčiji in leta 2021 znova v Grčiji ter v Turčiji in Alžiriji in v katerih je življenje izgubilo veliko ljudi, so pokazali, da potrebujemo drugačen pristop, bolj utemeljen na znanstvenih dognanjih,« pojasnjuje Domingos Xavier Viegas, projektni koordinator in profesor na Univerzi v Coimbri na Portugalskem. »Potreba je še toliko večja zaradi spreminjajočih se družbenoekonomskih razmer, izrabe zemljišč, geopolitične situacije in predvsem podnebja. Z gozdnimi požari se ne moremo več spoprijemati tako, kot da se ni medtem nič spremenilo.«

Za uspešno spopadanje z njimi bo ključno tesno sodelovanje med znanstveniki, deležniki in prebivalstvom. Poseben poudarek bo namenjen oceni tveganja ter njegovemu zmanjševanju in prilagajanju nanj. »Za učinkovitejše preprečevanje požarov bomo razvili oceno tveganja, v katero bo vključenih več dejavnikov, ki jih pogosto ne upoštevamo,« pravi Viegas. Sem sodijo družbeno-ekonomski, gospodarski in ekološki vplivi požarov na vrednost zemljišč in naravni kapital, med katerega spadajo zrak, voda, tla in naravne prednosti ekosistemov. Zmanjševanje tveganja bo temeljilo na znanju o izbruhih in razvoju požarov, da bodo lahko bolje zaščitili skupnosti in omilili njihove posledice za okolje. Prilagajanje tveganju bo zajemalo znanje in modele o podnebju, rabi zemljišč in družbenoekonomskih spremembah, na podlagi katerih bodo spodbujali odpornost pokrajin in skupnosti, da se bodo v naslednjih desetletjih znale prilagoditi spreminjajoči se nevarnosti požarov.

Pomoč iz orbite

Raziskovalci, ki so sodelovali pri projektu S2IGI, razvijajo programsko opremo za podporo pri sprejemanju odločitev, s katero je mogoče prek satelitskih podatkov napovedovati in obvladovati požare. »Gasilci se danes spoprijemajo s številnimi težavami, kot so pomanjkanje zanesljivih pripomočkov za zgodnje odkrivanje požarov, nepredvidljivost pri nevarnosti izbruha požarov in posebnosti skrajnih dogodkov,« pravi Raffaele Bua, projektni koordinator in arhitekt programske opreme pri družbi Nurjana Technologies.

Podporni sistem za sprejemanje odločitev je v obliki programske opreme kot storitve na voljo kot spletna platforma na ogrodju Newmos, podpira pa tri faze gozdnih požarov, to je strateško in taktično fazo ter fazo po požaru. V strateški fazi, ki obsega preprečevanje in blaženje morebitnih posledic požara v gozdu, imajo uporabniki v sistemu na voljo simulacijske modele in karte z verjetnostmi tveganja, ki so uporabni pri pripravah na morebitne gozdne požare. Taktična faza nastopi takrat, ko se požar tudi zares pojavi. Uporabniki lahko takrat v sistemu vidijo vremenske karte in model gibanja požara. »V fazi, ki pride na vrsto po požaru, torej med obnovo, sistem prikaže statistiko in informacije o pogorelih območjih ter orodja in karte za ocenjevanje gospodarske škode,« pojasnjuje Bua.

Uporabniki s samo petminutnim zamikom prejmejo informacije o zgodnjem zaznavanju vročih točk in podatke o vremenu, imajo pa tudi možnost simulacije gozdnega požara, s katero lahko razberejo predvideno širjenje požara v naslednjih nekaj urah.

Sistem je bil sprva zasnovan za obvladovanje gozdnih požarov na Sardiniji, vendar ga je mogoče uporabljati tudi v drugih državah. »Tehnologijo smo preizkusili v Avstraliji. Satelit Himawari smo uporabili za simulacijo gibanja in zaznavanje gozdnih požarov,« potrjuje Bua. Sistem je dosegel nov mejnik, saj je iz vesolja natančno in samodejno spremljal in zaznal nevarnost gozdnega požara. Model je imel 99,904-odstotno uspešnost zaznavanja, verjetnost napačnega prepoznavanja pa je bila le 0,018-odstotna. »Prepričani smo, da bo zmogljivost z modelom, ki temelji na strojnem učenju, še boljša,« dodaja Bua. Sistem bo lahko v prihodnosti določil najboljše poti za gasilska in reševalna vozila, sledil vozilom prek senzorjev GPS ter izdelal dnevne karte verjetnosti požarov.

Pomoč na terenu

V projektu Valkyries pa bo raziskovalna ekipa zasnovala in razvila modularno, interoperabilno, razširljivo in varno platformo za pomoč pri mobilizaciji služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih med katastrofami. »Glavna platforma, ki jo nameravamo razviti, se imenuje Sigrun, to je zveza za kognitivno komuniciranje in vire za vodenje in upravljanje začetnega odziva pri dogodkih z veliko žrtvami,« razlaga Juan-Román Martínez Arranz, projektni vodja in koordinator pri družbi Indra Digital Labs. »Platforma bo temeljila na kombinaciji in združevanju usklajenih rešitev, omogočala bo napredno komuniciranje, izmenjavo informacij ter storitve taktičnega vodenja in obvladovanja za gasilce in reševalce.«

Ko izbruhne gozdni požar, šteje vsaka sekunda. Za reševanje življenj in preprečevanje gmotne škode je usklajenost med različnimi akterji ključna. Kakšno vlogo bo torej imela platforma? »Za ponazoritev uporabe pri projektu smo vzeli center za sprejemanje klicev v sili, dosegljiv na številki 112, in sicer v kraju Badajoz v Španiji, kjer prejmejo več klicev o požaru blizu špansko-portugalske meje,« pojansjuje Martínez Arranz. »Platforma bo omogočala sistemsko in homogeno zbiranje pomembnih informacij, tako da bodo intervencije izboljšane na vseh ravneh. Povedano drugače, vsebovala bo jasne informacije, podane v resničnem času, na podlagi katerih bodo lahko ekipe gasilcev in reševalcev sprejemale utemeljene odločitve.« Zaradi teh informacij bodo ekipe na terenu bolje poznale geolokacijo žrtev, reševalne službe bodo lahko taktično razporejene, v pripravljenosti pa bodo tudi druge službe in bolnišnice.

-------------------------

Raziskave, omenjene v tem članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.