Neomejen dostop | že od 9,99€
Vsekakor se tudi astronavti in kozmonavti na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) zavedajo, da v Ukrajini divja vojna in da je zahod uvedel številne sankcije proti Rusiji, kar vpliva tudi na rusko vesoljsko agencijo, vendar delo v laboratoriju okoli 400 kilometrov nad našimi glavami teče nemoteno.
Ameriška astronavta Kayla Barron in Raja Chari sta pred dnevi opravila vesoljski sprehod, da sta pripravila opremo za nove solarne panele; ekipa, ki jo trenutno sestavljajo štirje Američani, Nemec in dva Rusa, se pripravlja, da sprejme nove kozmonavte, ki bodo predvidoma jutri poleteli z ruskega izstrelišča v Bajkonurju. Tudi vprašanje, ali bo ameriški astronavt konec meseca lahko na Zemljo potoval z rusko kapsulo, ima pritrdilni odgovor.
Napad Rusije na Ukrajino in posledične sankcije odmevajo tudi v vesoljskem segmentu, a za zdaj se zdi, da jo bo ISS odnesla dobro in da bo ostala svetla točka mednarodnega sodelovanja. V preteklosti je prebrodila že več političnih napetosti, niso pa bile tako ostre kot zdaj. Astronavti še naprej opravljajo svoje dolžnosti na postaji, v objavah na družbenih medijih se trenutna posadka ne dotika aktualnih dogodkov na Zemlji in ne komentira, ali se pozna na vzdušju na postaji, medtem pa so nekateri upokojeni astronavti zelo kritični do Rusije. Nekdanji astronavt Scott Kelly se je na twitterju sprl s šefom Roskozmosa Dmitrijem Rogozinom, ki je Putinov človek in je proti zahodu nastopil zelo ostro. Rogozin je med drugim dejal, da ISS nikakor ne more delovati brez Rusije, Kelly pa je pokomentiral, da ruski vesoljski program »ne bo vreden nič« brez mednarodnih partnerjev. Dejstvo je, da se je ruski vesoljski program v zadnjih letih soočal s pomanjkanjem denarja, in zelo verjetno je, da ga bodo sankcije močno prizadele.
A vrnimo se k ISS. Rusija zagotavlja plovilo, s katerim nadzorujejo višino postaje in se umikajo nevarnim predmetom, Američani na drugi strani zagotavljajo žiroskope za pravilno orientacijo. Za zdaj ZDA nimajo ustreznega plovila, ki bi nadomestilo rusko, čeprav za to nalogo testirajo Cygnus Northrop Grummana. Nekoliko lažje Nasa diha, ker imajo dragone, torej lastna plovila za prevoz astronavtov. A vseeno so si z Rusi sedeže na plovilih izmenjevali in pred slabim letom je s sojuzom poletel ameriški astronavt Mark Vande Hei. In pravilo je: s kakršnim plovilom se astronavt na postajo pripelje, s takšnim se mora tudi odpeljati.
Nasa je takoj po začetku vojne zatrdila, da se načrti ne bodo spreminjali in da bo njihov astronavt po 355 dneh, preživetih v breztežnosti (Vande Hei s tem prevzema ameriški rekord neprekinjenega bivanja v vesolju, ki ga je imel pred tem v rokah Scott Kelly s 340 dnevi), 30. marca pristal v kazahstanski puščavi. Zaradi vojne pa so se nato pojavila namigovanja, da bi ga Rusi lahko pustili brez sedeža v sojuzu. Joe Montalbano, vodja programa ISS, je zatrdil, da vse poteka brez večjih težav. Protokol vračanja v ZDA bo povsem običajen. »Vse aktivnosti, ki tečejo že 20 let, se v zadnjih treh tednih niso spremenile. Naši kontrolni centri delajo uspešno in nemoteno,« je dejal. Z Vandem Heiem se bosta na trdna tla vrnila še kozmonavta Anton Škaplerov in Pjotr Dubrov.
Še pred tem pa bodo torej pričakali trojico kozmonavtov, ki bodo iz Kazahstana odpotovali predvidoma jutri. Na postajo bodo pripotovali izkušeni Oleg Artemijev, zanj bo to tretji polet, za Denisa Matveva in Sergeja Korsakova pa bo to prvi polet.
Pri Evropski vesoljski agenciji pa so potrdili, da ustavljajo priprave na izstrelitev roverja ExoMars, ki so ga sestavljali skupaj z Roskozmosom.
»Kot mednarodna organizacija, ki vesoljski program razvijamo in implementiramo v skladu z evropskimi vrednotami, smo pretreseni zaradi žrtev in tragičnih posledic agresije v Ukrajini. Čeprav prepoznavamo vplive na znanstveno raziskovanje, Esa sledi vsem sankcijam, ki so jih države članice uvedle proti Rusiji,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Pri Esi so se tako odločili, da sodelovanje z Roskozmosom ni več mogoče in tako izstrelitev, predvidena za september 2022 odpade. Zdaj bodo skušali najti druge možnosti, da bi rover spravili na Mars. Prav tako pri Esi preučujejo, s katero raketo bodo izstrelili satelite, ki so jih želeli izstreliti s sojuzi. Preverili bodo, ali bi jih lahko v orbito poslali z ariane 6, ki mora sicer še prestati krstni polet. Tudi pri Esi pa so zagotovili, da delovanje ISS poteka nemoteno.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji