Ali je morda »REfošk» izgubil krono

Prav tak način prehranjevanja naj bi imel blagodejne učinke na zdravje. Rdeče grozdje je namreč bogato s polifenoli, ki delujejo antioksidativno v človeškem telesu. Raziskave zato kažejo na pozitivne učinke uživanja rdečega vina pri zmanjševanju srčno-žilnih obolenj. Prav s tem pa je tudi povezan »francoski paradoks«, ki pravi, da Francozi zaradi uživanja rdečega vina, kljub tradicionalno bogati prehrani z maščobami, razmeroma redko obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi. Ne glede na omenjene trditve moramo biti pri uživanju vina umerjeni in pazljivi, saj gre še vedno za alkoholno pijačo.

Vino ima že od nekdaj tudi pomembno socioekonomsko vlogo. Zato ni presenetljivo, da so Evropejci ob odkrivanju sveta v prejšnjem tisočletju razširili vinsko trto na novoodkrite celine. Obratno pa so v Evropo prinesli do takrat še neznane škodljivce, ki so vinsko trto dodatno ogrozili. Eden od tako bolj znanih škodljivcev, prinesen iz Severne Amerike, je trsna uš, ki je ob koncu 19. stoletja uničila večino evropskih vinogradov. Zaradi pomembnosti vinske trte so takrat raziskovalci intenzivno iskali rešitev in jo našli v cepljenju vinske trte na podlago iz ameriške trte, ki je odporna proti trsni uši. Prav zato večina danes posajenih vinskih trt širom po svetu ni na svojih »izvirnih« koreninah.

Kot drugod po svetu je tudi v Istri vino že od nekdaj pomembna kulturna, naravna in socioekonomska dobrina. Pridelava in predelava ter tudi uživanje vina so izrazito prepleteni z družbenim dogajanjem v tem okolju in so tako v zgodovini kot danes del kulturnih okolij, povezani s tradicionalnimi običaji, počastitvijo pomembnih dogodkov … Tako kot družba in tehnologije se je v času razvijala tudi vinarska panoga. Uporabljeni so novi prijemi v vinogradništvu, ki so se izrazili v učinkovitejšem delu in tako boljšem pridelku. Ravno tako so se razvile nove, sodobne tehnologije v vinarstvu, ki so prispevale h kakovostnejši pridelavi vina. Če primerjamo vina izpred tridesetih let z današnjimi, lahko ugotovimo izredno razliko. Kljub splošnemu napredku pa smo hkrati žal izgubili sortno raznovrstnost, saj nekatere sorte niso bile ekonomsko zadovoljive.

»REfošk« je bil že od nekdaj priljubljena sorta vina po Sloveniji. V preteklosti z nižjo ceno in v drugačni, manj kakovostnejši izvedbi. Ker pa je to najpomembnejša rdeča sorta Istre, so Istrani poskrbeli, da se je sčasoma dvignila kakovost, posledično pa tudi cena. Danes žal ugotavljamo, da slovenski potrošnik ni ustrezno sprejel teh razvojnih sprememb, saj je »REfošku« v zadnjem času neupravičeno upadla priljubljenost, hkrati pa se je dvignila drugim tujim sortam. Ali morda komunikacija med pridelovalci in potrošniki ni bila dovolj jasna?

Zaradi raziskav v vinski panogi po vsem svetu imamo danes zelo veliko znanja. Kljub temu pa se pojavljajo vedno znova novi izzivi, ki zahtevajo nove rešitve. Na primer eden od izzivov, ki dobiva ogromno svetovne pozornosti, so podnebne spremembe. Višje temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, povzročajo pri zorenju grozdja hitrejšo akumulacijo sladkorja v grozdnih jagodah. Tako se zdaj trgatve začenjajo opazno prej, kot so se pred nekaj leti. Zadostna količina sladkorja v grozdnih jagodah pa ne pomeni še aromatske zrelosti. In zato, da bi se ohranila visoka kakovost končnega pridelka, je pomembno najti rešitev za take razmere. Posledično se jim mora nenehno prilagajati tudi tehnologija pridelave vina. Seveda je to le eden od izzivov, ki pestijo vinski sektor. Ob tem bi lahko v vinogradništvu poudarili še težave z vodnim stresom, raznimi škodljivci ali bolezenskimi stanji.

Tu pa se izzivi še ne končajo. Zaradi globalizacije in odprtega trga so najrazličnejši produkti iz širnega sveta dosegljivi vsepovsod. Enako je tudi z vini. Potrošnik ima danes veliko večjo izbiro vina kot nekoč. Posledično je to dvignilo tekmovalnost v vinskem sektorju, saj lahko izbere vino iz široke palete nabora, ki bo izpolnjevala posameznikove potrebe, zahteve ali želje. Tako se tudi menja vinska tehnologija, ki se prilagaja vedno znova spreminjajočemu se potrošnikovemu okusu in s tem novim vinskim trendom.

Vsi ti izzivi, ki smo jim danes v vinogradniški in vinarski panogi priča, so preveliki ter finančno in časovno prezahtevni, da bi jih lahko vinogradniki in vinarji sami individualno obvladovali. Zato je razumljivo, da imajo uspešne vinske regije podporo organizacij, ki se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalnim delom na področju panoge.

Da bi to zagotovili tudi v Istri, so se pomembni akterji področja povezali in ob dejstvu, da je vinogradništvo in vinarstvo ena izmed pomembnejših gospodarskih in kmetijskih panog slovenske Istre, pristopili k preučitvi in evidentiranju potreb ter izzivov razvoja vinogradništva in vinarstva slovenske Istre. Na tej podlagi so bili podani tehtni in utemeljeni razlogi za ustanovitev Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper – IVV ZRS, ki je bil ustanovljen s podporo vseh štirih obalnih občin, Vinakopra in Društva vinogradnikov slovenske Istre. Kot popotnico pa so pripravljenost za sodelovanje in skupno prihodnje raziskovalno delo izrazili tudi že obstoječi centri znanja, kot so Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut, Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici in drugi domači in tuji strokovnjaki. Temeljni namen ustanovitve je zapolniti podhranjenost znanstvenoraziskovalnega dela in razvoja na območju vinorodne dežele Istre ter prispevati k novim izzivom v pridelavi in komunikaciji lokalnega vinarstva ter k njegovi konkurenčnosti v nacionalnem in mednarodnem prostoru.

Kot že omenjeno, nekateri izzivi so globalni, drugi spet lokalni, kljub predlaganim rešitvam v drugih okoljih je pomembno, da se tudi te najdejo za specifično okolje, kot je Istra. Vinarska panoga v Istri je že od nekdaj neizpodbitno pomembna za kulturo in ekonomijo, zato je njena ohranitev neizmerno pomembna za celotno skupnost. In ravno zato je ena prvih nalog novega inštituta IVV ZRS Koper, da z raziskovanjem, povezovanjem strokovnjakov in prenosom dobrih praks prispeva v regiji pri razvoju in ohranjanju vinogradniške tradicije ter dvigu kakovosti in konkurenčnosti »REfoška« in s tem k revitalizaciji lokalnega kralja rdečih vin.

Dr. Maja Podgornik, Karlo Kopjar, Inštitut za vinogradništvo in vinarstvo ZRS Koper

Naročnik oglasne vsebine je Znanstveno-raziskovalno središče Koper