Žrtev vojne proti kartelom

Maria Herrera preiskuje zemljo na hribu v mestu Huitzuco v južni Mehiki; išče gomile ali vdolbine, ki bi nakazovale na razpadajoče truplo. Pri 70 letih Herrera še vedno upa, da bo našla štiri pogrešane sinove - dva, ki sta izginila leta 2008, in dva, ki sta izginila leta 2010, medtem ko sta iskala svoja brata.
"Vsakič, ko pridemo na enega takšnih krajev, trpimo .... Kdo je slišal njihove krike bolečine? " se sprašuje v solzah, medtem ko koplje skupaj s stotnijo drugih aktivistov v državi Guerrero. Majhna, osivela babica je simbol umazane skrivnosti, ki že več let preganja Mehiko: podeželje v drugem največjem gospodarstvu Latinske Amerike je prepolno zakopanih trupel. Več kot 40.000 ljudi je pogrešanih v Mehiki, odkar je vlada leta 2006 razglasila vojno mamilskim kartelom.
Herrera redno odhaja v iskanje pogrešanih sinov skupaj z drugimi sorodniki "izginulih". Je pa tudi del manjše, še bolj tragične skupine: okoli 20 družin, ki so izgubile otroke kar dvakrat; ko so tisti, ki so ostali, iskali svoje pogrešane brate in sestre in na koncu tudi sami izginili.Tako sta izginila preživela brata Gustavo in Luis Armando, ki sta prekrižarila vso državo, da bi našla izginula brata. Leta 2010 se za njima izgubi sled v vzhodni državi Veracruz - še enem kartelnem žarišču s skorumpirano policijo. Družina meni, da se ju je policija znebila, ko so ugotovili, da iščeta pogrešane.
Iskanje izgubljenih je v Mehiki lahko nevarno. Herrerino zadnjo skupino je morala spremljati zvezna policija. Juana Carlosa, njenega 41-letnega sina, je napadel neznani strelec, ko je organiziral še eno iskalno stranko. Uspelo mu je pobegniti s skokom čez zid. Herrera je izgubila upanje, da bo našla svoje štiri najmlajše otroke žive, a želi najti vsaj njihova telesa, da jih identificirajo.