V nadaljevanju preberite:

Šahtar – v zadnjih osmih sezonah so bili petkrat prvaki Ukrajine – je zaradi vojne v Donbasu svoj Doneck moral zapustil že pred osmimi leti. V selitev so bili primorani tudi nekateri drugi ukrajinski prvoligaški klubi. Denimo Zorya iz opustošenega Luganska, ki ga že dva meseca v celoti nadzira ruska vojska (skupaj s svojimi lokalnimi podizvajalci). Šahtar iz Donecka, ki je neposredno uvrščen v evropsko ligo prvakov (ukrajinski klubi bodo svoje domače tekme v evropskih pokalih igrali na Poljskem), je nekaj let gostoval v Kijevu, potem pa se iz prestolnice preselil v Lvov. Na tamkajšnjem izjemno modernem stadionu, ki je leta 2012 gostil tekme evropskega prvenstva, sem spomladi obiskal begunsko taborišče, kamor so se zgrinjali ljudje iz najbolj ogroženih delov države. Iz nekdanje VIP-lože stadiona, polne zasilnih ležišč in travmatiziranih ljudi, si nikakor ni bilo mogoče predstavljati, da se bo na tem objektu nogomet ponovno igral že čez nekaj mesecev.