»Znanilec viharja« s severnih morij

Še bolj kot rusko že ves teden­ vznemirja zahodno javnost ­»jedrska nesreča«, ki se je pred osmimi dnevi pripetila na poligonu ruske vojne mornarice ob obali Belega morja na severozahodu Rusije. Kaj so ruski znanstveniki zares preizkušali in kako nevarna je bila za okolico eksplozija, v kateri je umrlo najmanj pet ljudi?
 

Kje se je zgodila nesreča?

​Eksplozija se je zgodila na poligonu Sopka na obali Dvinskega zaliva blizu vasice Njonoksa z manj kot 500 prebivalci, ki leži približno 40 kilometrov od mesta Severodvinsk, v katerem živi več kot 180.000 ljudi, tam je tudi oporišče ruske belomorske flote. V Sopki so od sredine šestdesetih let preizkušali različne podmorniške izstrelke, pred tremi leti pa se je tam zgodila nesreča, ko je ena raketa zadela stanovanjsko zgradbo v Njonoksi, a na srečo ni bilo žrtev.
 

Kaj se je zgodilo?​

V četrtek, 8. avgusta, je med preizkušanjem nove oborožitve v eksploziji umrlo vsaj pet znanstvenikov, ki so delali za rusko jedrsko agencijo Rosatom, ranjenih je bilo še približno ducat navzočih. Vojaške oblasti so za en mesec prepovedale civilno uporabo Dvinskega zaliva, ker naj bi v morje steklo nekaj ton strupenega goriva za rakete geptil, ki se v vodi razkraja od tri do štiri tedne. Ruske oblasti so sporočile, da je to običajen postopek pri tovrstni nesreči. Ker se je za približno uro zelo povečala radioaktivnost v okolici, so prebivalci v okoliških lekarnah pokupili vse zaloge joda.
 

Kako nevarno je bilo ­radioaktivno sevanje?​

Po trditvah uradnih ruskih virov je bila povišana radiacija podobna, kakor jo letalski potnik preživi v eni uri poleta na višini 10.000 metrov, oziroma nekajkrat nižja, kakor ji je podvržen potnik, ki leti osem ur od Moskve do Vladivostoka. V nekaterih delih Severodvinska je bilo žarčenje od štirikrat do šestnajstkrat višje od običajnega, a to je po besedah ruskega akademika Leonida Boljšova »precej manj od radiacije, ki ji je izpostavljen pacient med rentgenskim pregledom«.


 

So morali ljudi evakuirati?

​Prebivalcem Njonokse so sprva sporočili, da morajo zaradi del na bližnjem poligonu zapustiti vas v sredo (šest dni po nesreči) od petih do sedmih zjutraj, a ker je to povzročilo »spletno paniko«, so navodilo preklicali in preložili dela. Prebivalci pravijo, da so jim doslej že večkrat »predlagali«, naj zaradi del na poligonu za nekaj ur zapustijo vas.
 

Kaj so sploh preizkušali?​

​Iz uradnih ruskih virov tega ni mogoče izvedeti, iz Rosatoma so sporočili le, da je pet njihovih znanstvenih uslužbencev umrlo pri preizkušanju »izotopnega vira energije« za pogon raket­nih izstrelkov. Ko je na začetku tedna direktor zveznega jedrskega centra Vjačeslav Solovjov v televizijskem pogovoru o nesreči omenil besedno zvezo »cepljivi material«, je bil to za poznavalce namig, da so najbrž testirali miniaturni jedrski reaktor. Ta bi lahko poganjal dve novi ruski najsodobnejši orožji, ki ju je lani Putin predstavil v tradicionalnem nagovoru predstavnikov ljudstva: podvodni brezpilot­nik pozejdon, ki naj bi dosegal izjemne hitrosti in naj ne bi imel omejenega dosega, ter izstrelek, ki sicer ne presega zvočne hitrosti, a je ves čas vodljiv, se spretno izogiba protiraketnim ščitom in prav tako nima omejenega dosega. V ZDA so prepričani, da so ­preizkušali prav to raketo, ki so jo v Natu poimenovali skyfall, v Rusiji pa po majhni morski ptici in sorodnici albatrosa z imenom strakoš (po rusko burevestnik). Tako je na twitterju pred dnevi zapisal tudi ameriški ­predsednik Donald Trump in dodal, da uporabljajo ZDA »podobno, a bolj napredno tehnologijo«.

Vendar to ni res, je zatrdil v ZDA živeči danski strokovnjak za jedrsko oborožitev Hans Kristen­sen: »ZDA nimajo podobne ­tehnologije. Nimajo izstrelkov, ki bi jih poganjala ­jedrska energija.« Konec ­petdesetih in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so ­tovrstne miniaturne jedrske reaktorje res preizkušali v Nevadi, a so bili vsi preizkusi neuspešni, zato so te leta 1973 prenehali izvajati.