Zmešnjava tujih vmešavanj v Belorusiji

Evropska unija je danes napovedala, da bo proti beloruskim oblastnikom, ki so odgovorni za volilne prevare in nasilje proti protestnikom, uvedla sankcije. Ponovno izvoljeni predsednik Aleksander Lukašenko ne popušča, napoveduje celo ostrejše ukrepe proti snovalcem »državnega udara«, a hkrati preko posrednikov pošilja signale, da je pripravljen na pogajanja in postopen umik s položaja.

Čeprav v svoji več četrt stoletja dolgi karieri Lukašenko še ni doživel takšnih protestov in javnih ponižanj kakor po svoji zadnji zmagi, na kateri so mu namerili več kot 80 odstotkov glasov, javno še vedno razglaša, da ne bo popustil. V nastopu na državni televiziji je opozicijske voditelje, ki so pobegnili v tujino ter od tam sestavljajo prehodne »vlade v izgnanstvu«, obtožil, da pripravljajo državni udar in razbitje države. Danes je policiji naročil, naj omogoči ljudem, da živijo v zasluženem miru, in ne dopusti nobenih nemirov več, vojsko pa je poslal na zahodne meje, da bi preprečila dotok »upornikov, orožja, oborožitve in denarja za organiziranje nemirov«.



Hkrati pa je v zadnjih dnevih nekdanji voditelj kolhoza, ki Belorusijo s trdo roko vodi že od leta 1994, poslal že nekaj signalov, da je pripravljen na pogajanja in postopen umik z oblasti. Danes je pripravljenost beloruskega »režima«, da se pogovarja z opozicijo, obelodanil uradni predstavnik beloruske velike vzhodne sosede, iz katerega objema bi Zahod Belorusijo rad iztrgal. »Volitve seveda niso bile idealne. O tem je veliko dokazov. To priznavajo tudi beloruski voditelji, ki poskušajo stopiti v dialog z državljani, ki protestirajo proti temu, kar je po njihovem mnenju kratenje njihovih pravic,« se je diplomatsko izrazil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.


 

Vojaške enote

V zadnjih dnevih so se pojavile informacije, da se ruske vojaške enote premikajo proti zahodnim oziroma beloruskim mejam, po spletu pa so zaokrožili video posnetki kolon vojaških oklepnih vozil brez oznak, ki so bile domnevno namenjene v Belorusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes odločno zanikal tovrstna namigovanja. Po njegovih besedah ruska vojaška tehnika ostaja na domačem ozemlju, hkrati pa med vrsticami namignil, da tovrstna ruska pomoč zahodni sosedi ne bi bila nič spornega, saj sta Minsk in Moskva podpisala dva sporazuma o kolektivni varnosti, ki zagotavljata rusko vojaško pomoč Belorusiji, a da ta te do sedaj Minsk še ni zaprosil. Dodal je, da v sedanjem stanju v Belorusiji ne bi smeli dopustiti nikakršnega vmešavanja od zunaj.

Kakor se za drugi del hladne vojne spodobi, je tudi med beloruskimi nemiri v vrstah globalnih nasprotnikov prevladala retorika obtoževanja drugih, da počnejo to, kar tudi sami počnemo. Kjer Zahod vidi »dolgo rusko roko«, je Vzhod že zavohal zahodna podžiganja novih »barvnih revolucij«. Lukašenko je dane zunanjemu ministrstvu naročil, naj sosednje države, Litvo, Poljsko in Ukrajino, opozori, naj nehajo finančno podpirati in podžigati beloruske nemire. Tako Lavrov kot ruski predsednik Vladimir Putin sta Zahod posvarila, naj se sam ne vmešava tja, kamor naj bi se po njegovih obtožbah vmešavala Moskva. »Na žalost opažamo, da prihaja do poskusov takšnega neposrednega vmešavanja, ki so za nas popolnoma nesprejemljivi,« je dejal Peskov. Podobna opažanja je bilo danes opaziti tudi v Pekingu. »Kitajska in Belorusija sta strateški partnerici na vseh področjih… Ker smo dobri prijatelji, nočemo videti kaosa v Belorusiji. Zato smo proti temu, da bi zunanje sile ustvarjale viharje v tej državi, ki je po našem prepričanju sama sposobna ohraniti stabilnost,« je bil danes jasen govornik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian.