Ruske sile so napadle skladišče zahodnega orožja pri Odesi

20.10 Zelenski: Blinken to nedeljo na obisku v Kijevu

Ameriški državni sekretar Antony Blinken bo to nedeljo obiskal Kijev, je nocoj sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Obenem je Zelenski pozval k srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ter zagrozil, da bo Kijev odstopil od pogajanj z Moskvo, če bo Rusija ubila zadnje ukrajinske branitelje v Mariupolju.

»Jutri nas pridejo obiskat ameriški predstavniki,« je na novinarski konferenci na postaji kijevske podzemne železnice sporočil Zelenski. To bo prvi uradni obisk ameriške vlade v Ukrajini, odkar je Rusija 24. februarja tam sprožila invazijo. Poleg Blinkna na obisk prihaja še ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

Zelenski je sicer na novinarski konferenci tudi pozval k srečanju s Putinom s ciljem končati vojno. »Mislim, da je tisti, ki je to vojno začel, to sposoben tudi končati,« je dejal in dodal, da »se ne boji srečanja« s Putinom, če bi to pomenilo mirovni dogovor med njunima državama. Zatrdil je tudi, da se bodo ukrajinski pogajalci umaknili iz mirovnih pogovorov z Moskvo, če bo Rusija ubila ukrajinske vojake, ki še vztrajajo v jeklarni Azovstal v Mariupolju. »Če bodo naši možje v Mariupolju ubiti, se bo Ukrajina umaknila iz vsakega pogajalskega procesa,« je bil jasen.

Prav danes so sicer pripadniki bataljona Azov iz jeklarne objavili nov video posnetek, na katerem je videti ženske in otroke v prenatrpani sobi, ki tožijo, da ostajajo brez hrane in vode ter prosijo za evakuacijo.

Stvar, ki bi prav tako pomenila konec mirovnih pogajanj, je po besedah Zelenskega tudi napovedani referendum o neodvisnosti, ki naj bi ga Rusija izvedla v zasedenem Hersonu. Če se bi ta psevdo-referendum dejansko zgodil, bi to zapletlo vsa prizadevanja za končanje vojne in bi pomenilo, da so bili dosedanji pogovori zgolj političen teater, »pa še to z res slabimi igralci«, je dejal.

19.43 Rusija napadla skladišče zahodnega orožja pri Odesi

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so ruske sile v bližini pristaniškega mesta Odesa izvedle napad na skladišče orožja, ki so ga ukrajinski vojski dobavile ZDA in evropske države. Ukrajinska stran je pred tem sporočila, da so ruske rakete zadele tudi stanovanjski poslopji v Odesi in terjale več življenj.

»Ruske oborožene sile so danes z visoko natančnimi izstrelki dolgega dosega onesposobile logistični terminal na vojaškem letališču blizu Odese, kjer je bila shranjena večja količina tujega orožja, ki so ga dostavile ZDA in evropske države,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisalo ministrstvo v Moskvi.

Napad je bil eden od skupno 22 napadov, ki so jih ruske sile danes izvedle na ukrajinske vojaške objekte. Med tarčami so bila tudi tri skladišča orožja in streliva blizu krajev Ilihovka in Kramatorsk, so še dodali. Obenem so ruska letala danes napadla 79 vojaških ciljev, med njimi 16 skladišč orožja in goriva.

Vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je pred tem sporočil, da so ruske rakete zadele veliko pristaniško mesto Odesa, pri čemer je bilo ubitih najmanj pet ljudi, med njimi trimesečni dojenček, in ranjenih 18. Rakete naj bi zadele vojaški objekt in dve večstanovanjski zgradbi. Napadi na Odeso doslej niso bili pogosti.

17.47 Ruski patriarh moli za konec vojne v Ukrajini, a je ne kritizira

Vodja Ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril je na predvečer pravoslavne velike noči izrazil upanje, da se bo nasilje v Ukrajini kmalu končalo, vendar pa znova ni obsodil vojne ali kakorkoli kritiziral ruske invazije, poroča britanski BBC.

»Naj Gospod predvsem pomiri naše ljudi v Ukrajini, v Donbasu, kjer se še naprej preliva kri,« je na maši na prostem pred glavno moskovsko katedralo Kristusa Odrešenika dejal patriarh, pri čemer je dejansko ponovil trditev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da so Rusi in Ukrajinci v bistvu isti narod.

»Bog daj, da bi ta velikonočni dar pomagal tistim, ki so vključeni v ta težek konflikt, da pomirijo svoja srca, misli, duše, tako da se bo ta uničujoč spor čim prej končal in bo zavladal dolgo pričakovan mir,« je še dejal patriarh, sicer tesen Putinov zaveznik, ki je v preteklosti izrecno podprl napad na Ukrajino in s tem razburil številne kristjane.

16.59 Vodja nemških liberalcev podprl Scholza glede dobave orožja v Ukrajino

Nemški finančni minister in vodja liberalcev (FDP) Christian Lindner je danes podprl kanclerja Olafa Scholza glede dobave orožja Ukrajini. Scholz je namreč tako doma kot v tujini tarča kritik, ker je kljub večkratnim prošnjam ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega doslej zavračal dobavo težkega orožja, kot so tanki, tej državi.

Lindner, ki je že vse od leta 2013 na čelu FDP, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v nemški politiki zelo vpliven akter. Njegova stranka je trenutno skupaj s socialdemokrati (SPD) in Zelenimi del vladajoče koalicije. Čeprav se Lindner mudi v ZDA, kjer se je udeležil srečanj skupin G20 in G7, zdaj pa je v izolaciji po okužbi z novim koronavirusom, je danes preko video povezave nagovoril udeležence kongresa svoje stranke v Berlinu. Kot je poudaril, kancler uživa polno zaupanje FDP. Označil ga je kot »odgovornega voditelja, ki previdno tehta različne možnosti in na osnovi tega sprejema odločitve«.

Nemčija sicer trenutno pripravlja večstranski dogovor o pošiljanju težkega orožja v Ukrajino z več vzhodnoevropskimi državami, v katerega je vključena tudi Slovenija, kar naj bi bil del Scholzovega odziva na kritike, da zavrača dobavo močnejšega orožja Ukrajini. Scholz je že prej pripravil tudi drugo pot, po kateri bi lahko v Ukrajino prišlo težje orožje, saj je Kijevu ponudil denar za naročilo orožja pri nemških proizvajalcih. Vendar pa seznam razpoložljivega orožja, ki ga lahko izbere Kijev, ne vključuje tankov, helikopterjev ali topništva.

16.03 Moskva: ZDA bodo Rusijo obtožile uporabe orožja za množično uničenje

Rusija je danes obtožila ZDA, da jo nameravajo obtožiti uporabe orožja za množično uničevanje in jo tako še dodatno mednarodno osamiti. ZDA nameravajo uporabiti tri scenarije, da bi Rusijo obtožile uporabe biološkega orožja v Ukrajini, je danes sporočil načelnik ruskih sil za zaščito pred sevanjem, kemičnimi in biološkimi snovmi Igor Kirilov.

»Scenariji za obtožbo Rusije so načrtovani. Prvi je zrežiran incident pod lažno zastavo, ki je najverjetnejši. Drugi je prikrita uporaba orožja za množično uničenje v majhnih količinah za zatrtje volje in zmožnosti upora v okviru določene operativne naloge. Tretji in najmanj verjeten scenarij pa je odkrita uporaba orožja za množično uničevanje na bojišču, če konvencionalno orožje ne bi bilo uspešno, najverjetneje na območju spopadov,« je pojasnil Kirilov.

»Uprizoritev uporabe orožja za množično uničevanje bo uporabljena za obtožbo Rusije, da je uporabila to nezakonito orožje. S tem bi želeli uresničiti sirski scenarij, po katerem je določena država gospodarsko in politično izolirana ter izključena iz mednarodnih organizacij, kot je Varnostni svet ZN,« je dejal vodja radiacijske, kemične in biološke obrambe ruske vojske.

Kirilov je še dejal, da so zahodni voditelji v zadnjih tednih že dali številne provokativne izjave o tem, da Rusija načrtuje uporabo taktičnega jedrskega, kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Cilj tovrstnih izjav naj bi bil povečati pritisk na Indijo in Kitajsko, da se pridružita Zahodu pri uvedbi sankcij proti Rusiji.

Rusija in Ukrajina se sicer že več tednov medsebojno obtožujeta načrtov za uporabo mednarodno prepovedanega orožja za množično uničevanje. Rusija je svojo invazijo 24. februarja delno utemeljila z obtožbami, da Ukrajina pripravlja biološko in jedrsko orožje, a do zdaj ni predstavila nobenih dokazov za te obtožbe.

13.00 Generalni sekretar Združenih narodov bo prihodnji teden obiskal Moskvo, nato še Kijev

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres bo prihodnji teden, dan po obisku v Moskvi, odpotoval še v Kijev. »Generalni sekretar bo imel delovno srečanje z zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, sprejel ga bo tudi predsednik Volodimir Zelenski,« je sporočil Guterresov tiskovni predstavnik. Poleg tega se bo srečal z osebjem agencij ZN, da bi razpravljal o povečanju humanitarne pomoči prebivalcem Ukrajine, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Pred potovanjem v Kijev bo Guterres v torek odpotoval v Moskvo, kjer bo imel delovno srečanje in kosilo z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, kasneje pa ga bo sprejel predsednik Vladimir Putin.

»Potrebujemo nujne ukrepe za reševanje življenj, končanje človeškega trpljenja in vzpostavitev miru v Ukrajini,« je na Twitterju zapisal generalni sekretar Združenih narodov.

10.45 Po nesreči ruske križarke eden mrtev in 27 pogrešanih

Ko se je pred desetimi dnevi potopila križarka Moskva, glavna ladja ruske črnomorske flote, je umrl en mornar, še 27 članov posadke pa pogrešajo, je včeraj pozno zvečer sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Rusija sicer potopitev križarke pripisuje požaru na krovu in eksploziji streliva, medtem ko Kijev trdi, da so jo zadele ukrajinske rakete. Rusija je sprva trdila, da so bili vsi člani posadke na krovu ladje Moskva rešeni.

10.30 Spopadi na pravoslavno veliko noč niso potihnili

Upanje, da bi v Ukrajini ob pravoslavni veliki noči potihnilo orožje, se ni uresničilo, za kar Kijev in Moskva obtožujeta drug drugega. Po navedbah Kijeva so ruske sile tudi to noč nadaljevale z napadi vzdolž celotne fronte na vzhodu Ukrajine, nadaljevalo se je tudi obstreljevanje Mariupolja. Boji se še vedno nadaljujejo po celotni vzhodni in južni fronti, beležijo pa tudi ukrajinske protinapade, ki ovirajo napredovanje Moskve, poroča britanski BBC.

Britanska obveščevalna služba je zjutraj ocenila, da ruske enote v zadnjih 24 urah niso dosegle večjih uspehov. V poročilu navajajo, da si ruske zračne in pomorske sile zaradi učinkovitosti ukrajinske zračne in pomorske obrambe niso uspele zagotoviti prevlade, kar je zmanjšalo njihovo zmožnost opaznejšega napredka.

10.08 Donbas je za Rusijo geostrateškega in gospodarskega pomena

Ruska vojska, ki je v začetku tedna začela novo obsežno ofenzivo na vzhodu Ukrajine, skuša prevzeti popoln nadzor v Donbasu. Območji regij Doneck in Lugansk sta za Kremelj strateški, politični in gospodarski cilj, Moskva pa ofenzivo v Ukrajini predstavlja kot operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva in 'osvoboditev' Donbasa.

Ko ruski predsednik Vladimir Putin govori o Donbasu, ima v mislih staro ukrajinsko območje proizvodnje premoga in jekla, dejansko pa gre za dve veliki regiji na vzhodu Ukrajine, Lugansk in Doneck, ki se raztezata od Mariupolja na jugu vse do severne meje, poroča britanski BBC.

08.40 Za civiliste v Mariupolju danes morda humanitarni koridor

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je za danes napovedala možnost odprtja humanitarnega koridorja za evakucijo civilistov iz Mariupolja.

Uničen ruski tank v okolici Kijeva. FOTO: Alkis Konstantinidis/ Reuters

06.20 Ukrajinski predsednik svari pred ruskim napadom na druge države

»Kdo bo naslednji?« se sprašuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, prepričan, da da namerava Moskva napasti tudi druge države.

Po včerajšnji izjavi visokega ruskega generala Rustama Minekajeva, da je cilj Rusije prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, kar ji bo omogočilo tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju v Moldaviji, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Moskvo obtožil imperializma in posvaril, da je napad na Ukrajino očitno šele začetek. General Minekajev je namreč omenil, da opažajo zatiranja rusko govorečega prebivalstva tudi v Moldaviji.

Po besedah Zelenskega izjave Minekajeva jasno kažejo, da želi Rusija po Ukrajini napasti tudi druge države ter da je invazija na njegovo državo šele začetek. »To le potrjuje, kar sem dejal že večkrat - ruska invazija na Ukrajino je bila mišljena le kot začetek, nato pa želijo zavzeti druge države,« je po poročanju britanskega BBC poudaril ponoči v video nagovoru.

06.00 Kritiziral rusko vojaško posredovanej v Ukrajini in pristal v priporu

Opozicijskemu politiku Vladimirju Kara-Murzi je rusko sodišče odredilo predkazenski pripor zaradi domnevnega širjenja lažnih informacij o vojni v Ukrajini, je sporočil njegov odvetnik. 40-letni Vladimir Kaza-Murza se je še pred to odločitvijo nahajal v zaporu, potem ko mu je sodišče pred desetimi dnevi prisodilo 15 dni zaporne kazni zaradi upiranja državnem oblastem.

Po novi kazenski zakonodaji, ki je v Rusiji stopila v veljavo v začetku marca, je za širjenje domnevno lažnih novic o ruskih vojaških silah predvidena zaporna kazen do 15 let. V skladu z novo zakonodajo je že raba besed vojna ali invazija za opisovanje dogajanja v Ukrajini dovolj, da si prislužite obtožnico. Po poročanju AFP je nekdanji novinar Kaza-Murza v preteklih tednih prek družbenih omrežij javno kritiziral rusko vojaško posredovanje v Ukrajini.