Neomejen dostop | že od 9,99€
Finska obmejna straža je v petek predstavila prvi odsek 200-kilometrske ograje na meji z Rusijo, ki so jo začeli graditi po ruski invaziji na Ukrajino. Finska se je nedavno po daljšem obdobju nevtralnosti pridružila zvezi Nato ter s tem podvojila dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.
Tri metre visoka in z bodečo žico okrepljena ograja bo stala približno 380 milijonov evrov, dokončana pa naj bi bila do leta 2026. Uradniki so v petek na gradbišču predstavili prvi trikilometrski odsek v bližini mejnega prehoda in obmejnega mesta Imatra na jugovzhodu Finske. Približno 70 odstotkov ograje bo postavljene na jugovzhodu države, več manjših odsekov pa je načrtovanih za osrednjo Finsko in večinoma nenaseljeno arktično mejo na Laponskem.
»Tipična ciljna območja bodo mejni prehodi in njihova okolica ter ceste, ki vodijo čez mejo. Območja, kjer je dostop za ljudi enostaven,« je povedal brigadir Jari Tolppanen. »Potrebo po ograji je sprožila sprememba varnostnih razmer v Evropi. Treba je zmanjšati odvisnost od ruskega mejnega nadzora in to je bil edini učinkovit in varen način za nadzor vstopa v velikem obsegu,« je dodal.
Prebivalci Imatre, približno šest kilometrov od gradbišča, so izrazili mešane občutke. Nekateri so dejali, da je ograja zelo dobra rešitev, drugi so ocenili, da ni bila strašno nujna, vendar je veliko ljudi zaradi strahu pred Rusijo menilo, da jo je treba zgraditi.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je danes ob zaključku obiska na Kitajskem dejal, da bi morale ZDA »prenehati spodbujati vojno v Ukrajini in začeti govoriti o miru«. Podobno je dejal tudi glede Evropske unije in dodal, da je »mir v interesu celotnega sveta«. »ZDA morajo prenehati spodbujati vojno in začeti govoriti o miru, tudi Evropska unija mora začeti govoriti o miru,« je Lula dejal novinarjem ob koncu obiska v Pekingu, med katerim se je med drugim sestal tudi s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.
Po besedah brazilskega predsednika bo le na ta način mednarodna skupnost lahko »prepričala« ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je »mir v interesu celotnega sveta.« »Pomembno je imeti potrpljenje" za pogovore s Putinom in Zelenskim, »predvsem pa je treba prepričati države, ki dobavljajo orožje in spodbujajo vojno, naj s tem prenehajo,« je še dejal.
Lula je že pred potovanjem na Kitajsko predlagal ustanovitev skupine držav, ki bi posredovala za mir v Ukrajini, in dejal, da se bo o tem pogovarjal v Pekingu. Na vprašanje o napredku te pobude po pogovoru s Xijem sicer ni navedel podrobnosti.
V nasprotju z zahodnimi državami niti Kitajska niti Brazilija nista uvedli sankcij proti Rusiji po invaziji na Ukrajino, obe pa se skušata postaviti v vlogo posrednic za doseganje miru. Lula, ki bo iz Pekinga odletel v Združene arabske emirate, je Kitajsko obiskal kot najpomembnejšo trgovinsko partnerico Brazilije, in se osredotočil predvsem na krepitev vezi s Pekingom ter širjenje sporočila, da je Brazilija spet ključni akter na svetovnem prizorišču.
Prizadeva si sicer tudi za tesnejše vezi z Washingtonom, pri tem pa lovi občutljivo ravnotežje. Njegov obisk, ki je vključeval gospodarski program v Šanghaju in bolj politični program v Pekingu, je sledil februarskemu srečanju s predsednikom ZDA Joejem Bidnom.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v petkovem rednem video nagovoru izrazil obžalovanje nad ruskim napadom na Slovjansk, v katerem je umrlo devet ljudi, 21 pa jih je bilo ranjenih. Rusijo je označil za »državo zla«, ki bo v vojni izgubila, in opozoril, da v tem tednu »ni minila niti ura brez ruskih napadov in terorja«.
Ruske sile so z obstreljevanjem mesta Slovjansk pričele v petek ob 17. uri po srednjeevropskem času. Zadele naj bi stanovanjsko stavbo, več sosednjih hiš pa naj bi zagorelo. Zelenski se je zahvalil tudi vsem ukrajinskim vojakom, ki branijo državo. Po njegovih besedah je ključ do uspeha »nenehno uničevanje okupatorjev.«
Ruske sile že več mesecev poskušajo v celoti zavzeti regijo Doneck, v kateri trenutno potekajo intenzivni spopadi za nadzor nad mestom Bahmut. Ta je od Slovjanska oddaljen le 45 kilometrov in je zaradi intenzivnosti spopadov ostal praktično brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko napora, čeprav po mnenju analitikov ta nima velike strateške vrednosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji