Evropska komisija je danes sprejela dolgo pričakovani delegirani akt, s katerim bodo naložbe v plinske in jedrske elektrarne pod nekaj pogoji lahko imele status trajnostnih, zelenih naložb.

To je prelomna odločitev, ki naj bi v prihodnjih letih vplivala na usmeritev naložb na energetskem področju, tudi za financiranje iz razvojnih bank. V evropski komisiji odločitev razlagajo s prizadevanji za dosego podnebnih ciljev do leta 2030 in podnebne nevtralnosti dve desetletji pozneje. Naložbe v oba vira naj bi služile kot most do zagotavljanja energije z obnovljivimi viri in hitrejši umik od virov z več izpusti, kot je premog. Kljub temu bi elektrarne skladno z aktom končale uporabo zemeljskega plina do leta 2035.

Jedrska elektrarna Bugey v Franciji deluje že od leta 1972. V Parizu so odločni zagovorniki renesanse rabe jedrske energije na strari celini. FOTO. Jean-Philippe Ksiazek/AFP

Osnutek na silvestrski večer

Že osnutek odločitve, ki so ga iz Bruslja odposlali na silvestrski večer, je sprožil val kritik. V več državah članicah vlada veliko nezadovoljstvo. Avstrija, Danska, Luksemburg, Nemčija in Portugalska so se postavile proti vključevanju jedrske energije med zelene naložbe. Avstrija in Luksemburg že napovedujeta tožbo pred sodiščem EU. V Nemčiji so na drugi strani opozarjali še na nesorazmerno stroge omejitve za plin. Cilj zniževanja deleža zemeljskega plina (v korist drugih) do leta 2026 in 2030 so bili v končnem besedilu črtani. 

Zelena preobleka za plin in nuklearke

V evropski komisiji opozarjajo, da bo pot do podnebno nevtralne EU zahtevala orjaške naložbe, 350 milijard evrov na leto. Naložbe v jedrsko energijo in plin bodo lahko uvrščene med trajnostne naložbe (razvrstitev se v žargonu imenuje taksonomije) le za določen čas. Tak status bodo lahko imele, dokler bodo pripomogle na poti k podnebni nevtralnosti.

Zeleno zavajanje?

Navajajo, da bodo z jasnimi merili preprečevali zeleno zavajanje (greenwashing) s projekti, ki niso trajnostni. Taksonomija po razlagah Bruslja nikakor ni instrument energetske politike, saj bodo države članice lahko še naprej same sestavljale svojo energetsko mešanico. Glede jedrskih elektrarn sicer velja, da bodo morale države članice imeti načrte za postavitev trajnega skladišča za radioaktivne odpadke najpozneje leta 2050.

Čez deset let še druga jedrska elektrarna

Na papirju naj bi si z novo taksonomijo zagotovili več zasebnih naložb v gradnjo jedrskih elektrarn. Kritiki, tudi Nemčija, opozarjajo, da njihova gradnja ni vzdržna brez velikih državnih subvencij. Delegirani akt lahko v svetu EU zavrne od 20 od 27 držav članic, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva. Druga pot za ustavitev akta je nasprotovanje več kot polovice, najmanj 353 evropskih poslancev. Na razpolago za zavrnitev imajo štiri mesece.

Zeleni o zgodovinski napaki evropske komisije

Ker med državami članicami ni dovolj nasprotovanja, bi akt lahko zavrnili v parlamentu. A kaže, da ni dovolj glasov. Evropski poslanec Zelenih Bas Eickhout je opozoril, da evropska komisija »dela zgodovinsko napako in spodkopava celoten zeleni načrt EU«. Posledično naj bi v EU dobili prve zelene obveznice na svetu, v katerih bosta jedrska energija in plin. Zgodilo bi se tudi lahko, da se naložbe v nuklearke kot zelene ne bi štele v izračun javnofinančnih primanjkljajev.

Bas tudi opozarja, da ne bo vpliva na naložbe v nuklearke, saj, kot po njegovem kažejo primeri na Finskem in v Franciji, njihova gradnja ni mogoča brez velikih državnih subvencij. V Zelenih so tudi prepričani, da je predlog o nuklearkah namenjen predvsem ambicijam, tudi predvolilnim, francoskega predsednika Emmanuela Macrona.