Izraelski protestniki napadli tovornjake s humanitarno pomočjo za Gazo

Skupina izraelskih protestnikov je v ponedeljek na zasedenem Zahodnem bregu zaustavila tovornjake, ki so dostavljali humanitarno pomoč iz Jordanije za Gazo. Približno sto skrajnežev je več tovornjakov zažgalo, potem ko so pomoč odvrgli na cesto. Incident preiskuje izraelska policija.

Izraelska policija nov primer oviranja dostave pomoči v oblegano palestinsko enklavo obravnava kot kršenje javnega reda, navedbe izraelskih in palestinskih medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Po poročanju izraelskega časnika Times of Israel je policija v zvezi z incidentom pridržala štiri osebe. Pridržani naj bi pripadali skrajni skupini, ki nasprotuje dostavi pomoči v Gazo, dokler palestinsko islamistično gibanje Hamas ne izpusti talcev, ki so jih zajeli med napadom na Izrael oktobra lani.

FOTO: Oren Ziv/AFP

Incident se je zgodil na eni od nadzornih točk pred mejo Zahodnega brega z Izraelom. Skupina mlajših izraelskih desničarskih protestnikov in protestnic je napadla vsaj sedem v Gazo namenjenih tovornjakov s humanitarno pomočjo. Pošiljke s hrano, v katerih je bilo med drugim žito, riž in moka, so s tovornjakov zmetali na tla in jih teptali, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila izraelska policija.

Fotografije, ki so po napadu zaokrožile na družbenih medijih, kažejo, da so tovornjake pozneje zažgali, še poroča AFP. Izraelska vojska, ki zadnjih sedem mesecev napada Gazo, sicer redno onemogoča dobavo pomoči za enklavo, v kateri se vse več ljudi sooča z lakoto.

FOTO: Oren Ziv/AFP

HRW: Izraelski napad na humanitarne kuharje ni bil osamljena napaka

Izraelska vojska je v Gazi od oktobra najmanj osemkrat napadla humanitarne konvoje in lokacije, kjer delujejo humanitarci, čeprav je poznala njihove koordinate, je danes sporočila humanitarna organizacija Human Rights Watch (HRW). Izraelski napad na konvoj World Central Kitchen, v katerem je bilo aprila sedem mrtvih, zato ni bil osamljena napaka.

Izraelski napad na konvoj World Central Kitchen, v katerem je bilo aprila sedem mrtvih, ni bil osamljena napaka. FOTO: Ramadan Abed/Reuters

Izraelska vojska na napade na humanitarne delavce, v katerih je umrlo najmanj 15 ljudi, med njimi dva otroka, medtem ko je bilo še 16 oseb ranjenih, niti ni vnaprej opozorila, čeprav so jo humanitarne organizacije seznanile z lokacijami delovanja v Gazi.

Osem omenjenih napadov na humanitarne delavce od oktobra lani je bilo zato načrtnih in razkriva pomanjkljiv sistem zaščite, ki bi humanitarcem sicer moral zagotoviti varno dostavo pomoči v Gazo, piše v sporočilu na spletni strani organizacije HRW.

»Izraelski uboj sedmih humanitarnih delavcev World Central Kitchen je bil pretresljiv in se po mednarodnem pravu ne bi smel zgoditi,« je ob tem poudarila ena od vodij organizacije Belkis Wille. Nadaljevala je, da morajo izraelski zavezniki zato priznati ponavljajočo naravo napadov na humanitarce v Gazi, predvsem pa jih ustaviti.

FOTO: Ramadan Abed/Reuters

Po podatkih Združenih narodov je v izraelskih napadih od 7. oktobra življenje izgubilo več kot 250 humanitarnih delavcev.

Humanitarna organizacija HRW še navaja, da je bil eden od januarskih napadov na humanitarne delavce v Gazi, v katerem so bili trije ljudje ranjeni, po oceni preiskovalcev Združenih narodov najverjetneje izveden z izstrelki ameriške izdelave z letala F-16, ki sicer uporablja britanske sestavne dele.

Guterres znova obsodil napade na osebje ZN

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je znova obsodil napade na osebje ZN v Gazi, potem ko je bil tam ubit član varnostne službe ZN, še en pa je bil ranjen. Po navedbah namestnika njegovega tiskovnega predstavnika Farhana Haqa gre za prvo tujo smrtno žrtev v vrstah ZN v Gazi. Po besedah Haqa je Guterres novico o smrti uslužbenca oddelka ZN za varnost (DSS) sprejel z veliko žalostjo. Uslužbenec je bil ubit na poti v evropsko bolnišnico v Rafi na skrajnem jugu Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Generalni sekretar obsoja vse napade na osebje ZN in poziva k celoviti preiskavi,« je dejal namestnik tiskovnega predstavnika. Pojasnil je, da pokojnik, čigar državljanstva ni razkril, predstavlja prvo tujo smrtno žrtev v vrstah ZN, medtem ko je bilo v Gazi doslej ubitih že 190 palestinskih uslužbencev ZN, večinoma iz agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA).

DSS sicer skrbi za varnost agencij in programov ZN v več kot 130 državah po vsem svetu.

Izraelske sile silovito udrihajo po vsej Gazi

Izraelska vojska je davi okrepila letalske napade na območje Gaze. V bombardiranju begunskega taborišča Nuseirat v osrednjem delu enklave je bilo po navedbah zdravstvenih virov ubitih 14 ljudi, poroča katarska televizija Al Džazira. Pri tem naj bi se po ukazu Izraela s severa Gaze umaknilo približno 100.000 ljudi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so izraelska letala davi napadla različne dele Gaze. Pri tem je bilo v bombardiranju begunskega taborišča Nuseirat ubitih najmanj 14 Palestincev.

Tarča letalskih napadov in obstreljevanja je še naprej Rafa na skrajnem jugu Gaze, kamor se je pred nasiljem zateklo skoraj 1,5 milijona prebivalcev enklave. Mnogi še vedno poskušajo zapustiti območje – po podatkih Združenih narodov jih je iz mesta in okolice doslej pobegnilo kakih 360.000.

Izraelska vojska je razseljenim svetovala, naj se umaknejo na bližnje obalno območje Al Mavasi ali v mesto Han Junis. ZN opozarjajo, da tam osnovne storitve niso na voljo.

Izrael, ki si prizadeva za uničenje palestinskega islamističnega gibanja Hamas, se že dolgo pripravlja na kopensko ofenzivo v Rafi. Operacija v mestu je po besedah izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja nujna.

Ranjena palestinska otroka med izraelskim napadom na taborišče Džabalija FOTO: Mahmoud Issa/Reuters

ZDA, ki so glavna zaveznica Izraela, operaciji nasprotujejo, saj menijo, da Izrael nima verodostojnega načrta za zaščito civilistov med njo. V Washingtonu so v zadnjih dneh tudi podvomili, da lahko Izrael v celoti uniči Hamas. »Še naprej sodelujemo z Izraelom pri iskanju boljšega načina za zagotovitev poraza Hamasa v celotni Gazi, tudi v Rafi,« je v ponedeljek pojasnil svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan.

Izraelske sile naj bi izdale tudi ukaz o evakuaciji na severu Gaze. Po navedbah namestnika tiskovnega predstavnika ZN Farhana Haqa je območje doslej zapustilo približno 100.000 ljudi, navaja Al Džazira. Število mrtvih v Gazi je od začetka izraelskih operacij pred več kot sedmimi meseci preseglo 35.000. Ranjenih je skoraj 79.000 ljudi.

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je včeraj dejal, da to, kar se dogaja v Gazi, po mnenju ameriške vlade ni genocid. Dodal je, da so ZDA stališče do tega vprašanja predstavile tudi pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Izrazil pa je prepričanje ameriške vlade, da lahko Izrael stori več za zaščito nedolžnih civilistov v Gazi. »Ne verjamemo, da je to, kar se dogaja v Gazi, genocid. To odločno zavračamo,« je v ponedeljek v Washingtonu dejal Sullivan.

Konec decembra je Južna Afrika vložila tožbo proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem zaradi domnevnih kršitev konvencije o genocidu med vojno v Gazi. Sodišče ZN je v začasni odločitvi Izraelu naložilo, naj sprejme zaščitne ukrepe za preprečitev genocida.

Izrael je večkrat zavrnil obtožbe o genocidu in trdi, da je njegova operacija v Gazi le samoobrambni ukrep po napadu pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra lani. Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo v vojni do zdaj ubitih več kot 35.000 Palestincev.

Z obtožbami o podpiranju genocida v Gazi se sicer redno sooča predsednik ZDA Joe Biden. Kamorkoli pride, ga pričakajo protestniki za mir s transparenti, na katerih piše »genocidni Joe«. Protestniki med drugim zahtevajo, da ZDA prenehajo podpirati vojno z oboroževanjem Izraela.

Po drugi strani pa Bidna napadajo republikanski politiki, ker kritizira ravnanje najpomembnejše zavezniške države na Bližnjem vzhodu.

Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo v vojni do zdaj ubitih več kot 35.000 Palestincev. FOTO: Oren Ziv/AFP

Malovrh poudaril pravico narodov do samoodločbe

Slovenski veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh je medtem v ponedeljek v nadaljevanju izrednega zasedanja generalne skupščine ZN o Palestini, ki se je začelo prejšnji teden, poudaril pomen samoodločbe narodov in dialoga. Generalna skupščina je prejšnji teden na začetku zasedanja sprejela resolucijo, razprava pa se je sklenila v ponedeljek.

Resolucija, ki je bila potrjena s 143 glasovi proti devetim, 25 je bilo vzdržanih, ponovno poziva varnostni svet, naj priporoči sprejem Palestine v ZN ter širi obseg pravic, ki jih ima v ZN kot opazovalka od leta 2012. Resolucija sicer Palestini ne zagotavlja glasovalnih pravic v generalni skupščini.

Slovenija je aprila podprla predlog resolucije varnostnega sveta za priporočilo sprejema Palestine v ZN, vendar so ZDA vložile veto. Podprla je tudi resolucijo v generalni skupščini. Malovrh je v obrazložitvi glasu dejal, da je Slovenija podprla resolucijo, ker je pravica do samoodločbe narodov ključna za robusten multilateralni sistem.

V ponedeljkovem govoru je poudaril, da so ZN od svoje ustanovitve služile kot platforma za dialog, saj se članice o marsičem ne strinjajo. »Menimo, da je samoodločba narodov eden od temeljev za vzpostavitev močnega multilateralnega sistema. Slovenski narod je to pravico lahko uresničil in svobodno ustanovil svojo suvereno in neodvisno državo. Ob teh še svežih spominih razumemo in sočustvujemo s palestinskimi prizadevanji za dosego istega cilja,« je dejal.

V nadaljevanju je poudaril, da lahko le rešitev dveh držav prinese trajni mir v regijo, Slovenija pa zagovarja dvofazni pristop – nujno rešitev katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi in nadaljevanje političnega procesa za rešitev v obliki dveh držav.

Sprejetje Palestine v ZN bi podprlo mirovni proces, je dejal Malovrh in dodal, da bi morali imeti obe državi – Izrael in Palestina – enakopraven status v ZN. »V Gazi mora dialog prevladati nad orožjem. Naš glas je bil zato jasen znak podpore za nadaljnjo izbiro dialoga,« je sklenil Malovrh.