Neomejen dostop | že od 9,99€
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v nasprotju z izjavami izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja v četrtek znova trdil, da so blizu dogovora o premirju v Gazi. Iz palestinske enklave medtem prihajajo poročila o novih žrtvah izraelskih napadov. Da so humanitarne razmere v Gazi več kot katastrofalne, opozarjajo tudi Združeni narodi.
Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News zavrnil navedbe o bližajočem se dogovoru s palestinskim Hamasom.
»Na žalost ni blizu, vendar bomo storili vse, kar je v naši moči, da jih spravimo v položaj, da sprejmejo dogovor,« je dejal predsednik izraelske vlade, ki tako kljub pritisku mednarodnih zaveznic, vse bolj pa tudi domače javnosti, zavrača premirje.
Blinken pa je med obiskom Haitija v nasprotju z Netanjahujem izrazil stališče, da je dogovor 90-odstotno usklajen in da sta strani dolžni, da se poenotita glede preostalih zadev, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Hamas vztraja pri stališču, da nov dogovor ni potreben, saj da so se pred meseci strinjali s predlogom ameriškega predsednika Joeja Bidna.
Predsednik ZDA je namreč maja predstavil trifazni načrt, ki predvideva ustavitev spopadov, izmenjavo ujetnikov, umik izraelskih sil iz Gaze in obnovo razdejane enklave. Izrael kljub drugačnim zagotovilom Washingtona nikoli ni privolil v ta dogovor in je nadaljeval napade na Gazo tudi po sprejetju resolucije o tem načrtu v varnostnem svetu ZN.
Izraelska vojska tudi danes obstreljuje Gazo, kjer je v nočnih in jutranjih napadih ubila najmanj 11 ljudi, piše katarska televizija Al Džazira.
Nenehni napadi dodatno otežujejo humanitarno delo Združenih narodov, ki so v četrtek opozorili, da več kot milijon Palestincev v južni in osrednji Gazi avgusta sploh ni dobilo obroka hrane iz katere od 130 kuhinj ZN. Po besedah tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je sicer 70 teh kuhinj moralo zaradi izraelskih ukazov o evakuaciji prenehati delo ali se preseliti.
Pri tem je opozoril, da Izrael mednarodnim medijem še vedno ne dopušča vstopa v Gazo, izrazil pa je zaskrbljenost tudi nad nasiljem izraelskih sil na zasedenem Zahodnem bregu, še navaja AFP.
Izraelska vojska se je sicer davi umaknila iz mesta Dženin na okupiranem Zahodnem bregu in tamkajšnjega begunskega taborišča, kjer je med desetdnevno operacijo ubila in ranila več deset ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. Izraelske sile sicer za zdaj niso potrdile, ali to pomeni konec operacij na severnem delu Zahodnega brega.
Izraelske sile so operacije v Dženinu, Tulkaremu in Tubasu na severnem delu okupiranega Zahodnega brega sprožile minulo sredo, ko so hkrati vdrle v vsa tri mesta z vojaki, tanki, buldožerji in ob uporabi eksplozivnih dronov, njihov namen pa naj bi bil razbiti palestinske teroristične mreže.
Izraelska vojska je danes v objavi na omrežju X sporočila, da so »med desetdnevno protiteroristično operacijo v Dženinu likvidirali 14 teroristov, prijeli več kot 30 osumljencev in uničili približno 30 eksplozivnih sredstev, podtaknjenih pod cestami, podzemno skladišče orožja pod mošejo in laboratorij za izdelavo eksploziva«.
Izraelci so v Dženinu v desetih dneh ubili najmanj 21 Palestincev, med njimi tudi več otrok in starejših, še več deset ljudi pa je hudo ranjenih, je medtem danes poročala španska tiskovna agencija EFE, ki se sklicuje na palestinsko tiskovno agencijo Wafa.
Tokratni vdor v Dženin je bil eden najdaljših in najbolj krvavih v zgodovini izraelske vojske, po podatkih lokalnih oblasti so z oklepniki in buldožerji poškodovali ali uničili skoraj 70 odstotkov ulic in cest ter povzročili obsežno škodo na stanovanjskih stavbah in infrastrukturi.
Dženin je zgodovinska utrdba palestinskega oboroženega odpora na severu okupiranega Zahodnega brega, navaja EFE. V tamkajšnjem begunskem taborišču živi približno 14.000 ljudi, večinoma mladih in brezposelnih potomcev Palestincev, razseljenih po ustanovitvi države Izrael leta 1948.
Potem ko je Izrael minulo sredo sprožil največjo vojaško operacijo na Zahodnem bregu v dveh desetletjih, izraelski vojaki še vedno blokirajo več krajev in izvajajo množične aretacije. Hkrati namerno uničujejo infrastrukturo, zaradi vsega tega pa se lokalno prebivalstvo sooča s pomanjkanjem osnovnih dobrin. Od 7. oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi, je bilo tudi na Zahodnem bregu ubitih več kot 650 Palestincev, med njimi okrog 150 otrok.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji