Neomejen dostop | že od 9,99€
Bela hiša je po poročanju ameriških medijev v torek sporočila, da nedeljski izraelski napad v Rafi, v katerem je bilo ubitih več deset Palestincev, več kot dvesto pa ranjenih, ni prestopil rdeče črte, zaradi katere bi se morala spremeniti ameriška politika do Izraela. Več predstavnikov vlade je v torek novinarjem podobe iz Rafe, ki so sprožile ogorčenje mednarodne skupnosti in številnih voditeljev držav, opisalo kot srce parajoče, tragične in grozljive, vendar pa ni bilo znamenj, da bi se zaradi tega kmalu spremenila politika, poroča ameriški medij The Hill.
»Še vedno menimo, da večja kopenska operacija v Rafi ni upravičena. Še vedno si ne želimo, da bi Izraelci, kot rečeno, z večjimi enotami na velikem delu ozemlja vdrli v Rafo. To še vedno verjamemo in tega za zdaj še nismo videli,« je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. »Zaradi tega nedeljskega napada nimamo nobenih političnih sprememb. To se je preprosto zgodilo. Izraelci ga bodo preiskali. Zelo nas bo zanimalo, kaj bodo v preiskavi ugotovili, in videli bomo, kako bo šlo naprej,« je dejal.
Izraelski uradniki naj bi ZDA povedali, da je šrapnel ob napadu na voditelje Hamasa zadel rezervoar za gorivo v bližini taborišča za razseljene osebe, tiskovni predstavnik IDF Daniel Hagari pa je v videonagovoru dejal, da preiskujejo možnost, da se je ob napadu vnelo morebitno bližnje skladišče orožja.
Včeraj se je zgodil nov napad na begunsko šotorsko naselje v Al Mavasiju zahodno od Rafe in zahteval 21 žrtev, poročajo oblasti v palestinski enklavi. Kar 13 med njimi je bilo, tako Al Džazira, menda žensk in deklet. Izrael vpletenost zanika.
CNN je medtem objavil analizo napada, ki kaže, da je IDF nedeljski napad izvedel z ameriškim orožjem. Joe Biden je v začetku maja opozoril, da bo Izraelu prenehal pošiljati določeno orožje, kot so bombe in artilerijske granate, če bo sprožil napad na Rafo. Bela hiša je Izrael pozvala, naj ne pošilja vojske v Rafo brez jasnega načrta za varno evakuacijo civilistov. Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je prejšnji teden novinarjem povedal, da ni matematične formule za oceno ravnanja Izraela v Rafi. »Še vedno ocenjujemo, da je to, kar se dogaja v Rafi, po obsegu omejeno,« pa je povedala namestnica tiskovnega predstavnika Pentagona Sabrina Singh.
Alžirski veleposlanik v ZN Amar Bendjama je v torek po izrednem zasedanju za zaprtimi vrati novinarjem dejal, da bo v kratkem predlagal resolucijo z zahtevo za konec izraelske ofenzive v Rafi. Za zdaj ni jasno, ali bodo ZDA kot najzvestejša zaveznica Izraela resolucijo podprle ali bodo spet vložile veto.
Izredno zasedanje je v torek zahtevala Alžirija s podporo Slovenije, so sporočili diplomatski viri. Zasedanje je potekalo za zaprtimi vrati, ker tako obstaja malo več možnosti, da bo sklenjen dogovor o ukrepanju. Za zdaj ni še niti soglasja o tem, ali se je izraelska ofenziva na Rafo sploh začela ali gre za omejene operacije.
V varnostnem svetu že nekaj časa razpravljajo o francoskem predlogu resolucije o Gazi, vendar pa ta Washingtonu ni všeč in se o njem niti ne pogajajo. Alžirski se bo osredotočil le na Rafo in ZDA za zdaj še niso izrazile nasprotovanja. »Najprej moramo predlog videti, šele potem se bomo nanj odzvali,« je v torek novinarjem povedala ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas Greenfield.
»Upamo, da lahko o predlogu resolucije glasujemo že ta teden, ker gre za življenja,« je dejal kitajski veleposlanik Fu Cong, francoski veleposlanik Nicolas de Rivière pa je dejal, da je skrajni čas, da varnostni svet ukrepa.
Varnostni svet ZN je doslej od izbruha vojne po napadu pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra lani sprejel dve resoluciji, osredotočeni na humanitarno pomoč, marca pa je potrdil predlog resolucije nestalnih članic, ki je zahteval prekinitev spopadov v času svetega meseca ramazana, vendar je nihče ni upošteval.
Novinarska preiskava razkrila grožnje Izraela ICC-ju
Britanski časnik Guardian je v torek v poročilu, ki ga je pripravil z izraelsko-palestinskim portalom +972 in portalom v hebrejščini Local Call, razkril, da naj bi nekdanji direktor izraelske zunanje obveščevalne službe Mosad Josi Koen vršil pritisk na nekdanjo glavno tožilko Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Fatou Bensouda, naj opusti preiskavo o izraelskih zločinih nad Palestinci na okupiranih ozemljih.
Trije dobro obveščeni izraelski viri so povedali, da je Koen dobil dovoljenje z »visoke ravni«, da deluje kot neuradni zastopnik premierja Benjamina Netanjahuja, njegov cilj pa je bil bodisi kompromitirati Bensoudo bodisi jo prisiliti, da izpolni zahteve Izraela. Najprej naj bi uporabil taktiko »dobrega policista«, ker ni delovala, pa je prešel na grožnje, tudi v zvezi z njeno kariero in družino, in manipulacije.
Bensouda je leta 2021 vseeno sprožila preiskavo, kulminirala pa je v nedavni zahtevi njenega naslednika Karima Khana za izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh vodij Hamasa zaradi suma vojnih zločinov v napadu na Izrael in ofenzivi na območju Gaze.
Poročilo tudi ugotavlja, da se je Izrael v operaciji proti Fatou Bensouda uskladil s tedanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je proti nekdanji tožilki ICC uvedel sankcije spričo nadaljevanja preiskave ameriških vojakov zaradi domnevnih vojnih zločinov v Afganistanu in Izraela na palestinskih ozemljih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji